fbpx
Dogovor za razvoj regij
13/09/2019
Posel je kot žoga, enkrat si na vrhu, drugič spodaj
13/09/2019

Do kdaj si bomo še lahko privoščili, da bomo brez lastne sončne elektrarne?

Poraba električne energije raste iz leta v leto. Treba bo ugotoviti, kje bomo črpali moč za napajanje sveta okoli nas. Težava nastane, saj se bo do leta 2030 povečala poraba električne energije v Sloveniji do 70 odstotkov, glede na trenutno porabo. Največji del te porabe bodo toplotne črpalke, na katere prehaja večina novogradenj in prenov starogradenj. Drugi del porabe pa bodo prispevala električna vozila. Poraba bo tako narasla za 70 odstotkov, ne vemo pa, od kod bomo pridobili toliko moči za omrežje.

 

Slovenija ne proizvede dovolj električne energije za potrebe njenih uporabnikov. Treba bo sprejeti odločitve, kako zagotoviti zadostno količino električne energije. V Sloveniji je veliko nasprotovanje gradnji novih proizvodnih enot. Spomnimo, koliko polemik je bilo in še vedno so okoli gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in v zadnjem času nasprotovanja širitvi Jedrske elektrarne Krško. Prebivalci se ne strinjajo z gradnjo večjih proizvodnih obratov, na drugi strani pa pričakujejo oskrbo z električno energijo 365 dni v letu, brez izjeme. Zaradi tega bo potrebna množična proizvodnja manjših proizvodnih enot, ki bodo skrbele za nemoteno oskrbo prebivalstva z električno energijo.

V Sloveniji že imamo 5400 sončnih elektrarn, ki so korak v pravo smer in dopolnjujejo večje proizvodne obrate. Problem pa je v merilu. Imamo podatek, da vse sončne elektrarne v Sloveniji proizvedejo okoli 14 mega vatov energije, medtem ko Jedrska elektrarna Krško in Termoelektrarna Šoštanj skupaj doprineseta 1.000 mega vatov. Če bi želeli zapreti ta dva največja proizvajalca električne energije, bi po nekaterih podatkih izgradnja primerljivih sončnih elektrarn v prihodnjih desetih letih stala 10 milijard EUR.

Združenje slovenskih fotovoltaikov si prizadeva tudi, da bi obstoječe omrežje še bolj upravljali. Cilj je, da bi bili do leta 2025 vsi porabniki vključeni v sistem daljinskega merjenja, kar bo omogočalo merjenje na daljavo ter napredno obdelavo in analizo podatkov. Na ta način bo distribucija električne energije bolje optimizirana in bodo lahko z manj resursi pokrili večje število prebivalcev (glede na ponudbo in povpraševanje).

Vsi trendi kažejo, da bo nujno potreben prehod v nizkoenergijsko družbo, saj novi proizvodni obrati ne bodo (vsaj za zdaj) proizvajati takšnih ogromnih količin energije. Odjemalec električne energije bo moral lokalizirati tako proizvodnjo kot porabo. To v praksi pomeni, da bi posamezniki sami proizvajali električno energije za svoje potrebe. V prihodnosti bo potrebno biti fleksibilen in aktiven odjemalec.

 

WEB FAIR