fbpx
Je Slovenija dovolj podjetna?
11/09/2019
MOS-ovi podjetni talenti 2019 – Opti.Space in Tishler
12/09/2019

Od hloda do polizdelka in izdelka

»Les ima za Slovence poseben pomen. Kar 60 odstotkov Slovenije je prekrito z lesom. Če bomo znali gospodariti z njim, nam bo to omogočilo trajnostno oskrbo s to strateško surovino,« je na posvetu Kako lesu dodati vrednost z izobraževanjem, ki se je odvil v okviru 52. MOS, poudaril državni sekretar ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Franc Vesel.

 

V času, ko smo hrepeneli po novih strojih in večjih halah smo se zavedali, da je vendarle vse v človeku. Na letošnjem posvetu je lesna stroka tako predstavila izhodišča izobraževanja oziroma možnosti, ki jih lesarska panoga ima, da bi z viri, ki jih Slovenci imamo, zaslužili čim več in tudi dobro živeli. »Menimo, da je izobraževanje osnova, temelj za delovanje panoge. Le z znanjem, z izboljšanjem izobraževanja in s kompetencami lahko dosežemo cilj. Ta cilj pa je lesu dodati višjo dodano vrednost, zaradi katere bomo izdelke lažje tržili in jih prodajali, tudi v tujino,« je uvodoma dejal direktor direktorata za lesarstvo Jože Prikržnik.

 

Rast kazalnikov lesno predelovalne industrije jasno kaže, da lesno predelovalna industrija ustvarja pozitivne rezultate. »Delež izvoza je kar 56-odstotni. Lani se je povečal za več kot 8 odstotkov. Povečuje se tudi število zaposlenih. V zadnjih petih letih smo zabeležili kar 11 tisoč zaposlenih v lesni industriji. Verjamem, da se bo slovenska lesna industrija pobrala in da bo v njej še več zaposlenih,« je pojasnil Prikržnik.

 

A ker je za to, da začnemo izvažati izdelke z višjo dodano vrednostjo, predpogoj odlično znanje, je predpogoj za to, da ustvarimo dober kader, ustvariti dober vajeniški sistem, podobnem kot ga imajo Avstrijci in Nemci. »Naš izobraževalni sistem je sedaj dvotirni, to je izobraževalni in vajeniški. In tu nastane težava. V izobraževalnega je vpisanih okoli 1400 dijakov, v vajeniškega žal le okoli 200. Težko, da bodo profesorji dijake usmerjali v vajeniški sistem, zato je nujno, da ta sistem obrnemo oziroma s pomočjo ministrstva za izobraževanje in šolami dogovorimo kako najbolj učinkovit vajeniški sistem po vzoru Avstrije in Nemčije. Izobražujemo se, dokler živimo,« je izpostavil predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, Branko Meh, ki je tudi sam lesar in ki se zato morda še bolj zaveda pomanjkljivosti, ki jih trenutni izobraževalni sistem prinaša. »Slovenija je bila nekdaj ponos Evropi kar zadeva lesno podjetništvo. Zaradi politike so dobra podjetja propadla, temu pa je sledila velika vrzel na področju lesarstva. Sedaj je čas za oživitev panoge in verjamem, da smo na dobri poti, da spet postanemo vodilna sila v Evropi,« je poudaril Meh in nadaljeval: »Imamo ogromno lesa, ki ga ne znamo le požagati, ampak narediti tudi polizdelke in izdelke. Izredno pomembno je, da vlada podpre domača podjetja, v obliki finančnih ali moralnih spodbud, da se bodo lahko ta širila in zaposlovala. In da ne bomo le privabljali tujih podjetnikov, da bodo od nas kupovali in predelovali les, ampak da ga bomo predelali samo in ga še več izvozili.«

 

»V zadnjih desetih letih smo ogromno dosegli in se že lahko primerjamo z vodilnimi tujimi lesarskimi podjetji. To je dodana vrednost, ki jo v izobraževanju lahko študentom ponudimo,« je pojasnil prof. dr. Milan Šernek iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Oddelek za lesarstvo ponuja dva programa, visokošolski in univerzitetni, študenti se lahko zaposlijo v podjetjih ali nadaljujejo študij in zaključijo doktorat. Visokošolski študij omogoča polletno izobraževanje v praksi, kjer študenti spoznajo delo. »Diplomant mora na koncu obvladati kreativnost, kritično razmišljanje, čustveno inteligenco, management kadrov, komunikacija in koordiniranje z drugimi,« je še dodal dr. Šernek. Ali kot je dejal nekoč Benjamin Franklin, vložek v znanje se vedno poplača z najboljšimi obrestmi.

 

WEB FAIR