fbpx
Do kdaj si bomo še lahko privoščili, da bomo brez lastne sončne elektrarne?
13/09/2019
Slovenija uspešna le, če se odpira v svet
13/09/2019

Posel je kot žoga, enkrat si na vrhu, drugič spodaj

Podobno kot z žogo, pa se je v petdesetih letih dogajalo tudi z obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Kakšno pot so morali obrtniki prehoditi, kaj postoriti in da ni bilo vedno lahko, so se spominjali danes na 52. MOS-u, ko so obujali spomine na pol stoletja stanovskega povezovanja obrtnikov in podjetnikov.

 

»Pred petdesetimitimi leti so tedanji obrtniki, združeni v društva spoznali, da potrebujejo nekaj več in da se morajo združiti, da bodo lahko enakopraven sogovornik državi. Da bi bili združeni močnejši, so ustanovili OZS. In zbornica je močna, kolikor ima članov.« je zbrane na okrogli mizi uvodoma nagovoril aktualni predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, Branko Meh. Zbornica danes šteje 25 tisoč članov. S takšnim članstvom pa zbornica ostaja največja reprezentativna zbornica v Sloveniji. »Združeni bomo močnejši in uspešnejši v dogovorih z državo. Upam in vem, da bomo z zborničnim sistemom dosegli zakonodajo, ki bo obrtnikom omogočala zaposlovanje, širjenje podjetij in dostojne plače. Vsak dan se soočamo z evropsko in svetovno konkurenco in delavcem moramo dati več in sicer tega, da država zniža prispevke na plače, ki so eni večjih v Evropi,« je še poudaril Meh.

 

In ob začetkih ustanovitve zborničnega sistema država ni bila tako neposlušna kot danes, saj je njen takratni predsednik oziroma dolgoletni predsednik obrtnih združenj Franjo Verdnik, lahko uresničil domala vse, kar si je zadal: »V začetku smo se sestajali po gostilnah. Malo postrani so nas gledali a naša prva naloga je bila, da v vsaki občini pridemo do poslovnega prostora, v katerega smo zaposlovali strokovni kader. Ugled se nam je dvigoval in postali smo organizacija, ki je imela moč. V Sloveniji smo imeli tako dobre kontakte, da smo naše zahteve spremenili v boljšo zakonodajo, tudi med politiki smo uživali velik ugled. Že v tistem času smo imeli svoje ministrstvo, to je komite za drobno gospodarstvo, ki je imel za nalogo izboljšati zakonodajo, kar je omogočilo razvoj obrti. In ta je osnova za razvoj gospodarstva v Sloveniji. Politikom smo pokazali, kaj naši obrtniki znajo narediti in kako bi lahko naredili več, če bi bila zakonodaja drugačna. Bili smo edini v Sloveniji, ki so jim priznali vlaganje v investicije. Obresti na kredite so nam priznali kot strošek, v Banki Koper smo dobili ugodnejše kredite za obrtnike. Zelo dobre zveze smo imeli z gospodarsko zbornico. Zagovarjali so naše ideje in jih sprejemali kot sestavni del gospodarstva.«

Čeprav so orali ledino in čeprav ni bilo enostavno, so uspeli. Predvsem na račun volje, poguma in vztrajnosti. Tako so bili tudi soustanovitelji današnjega sejma. » Oblikovali smo sejem, ki je bil takšen, kot je ustrezal nam. Imenovali smo ga politični. In tu smo začeli spreminjati zakone in predpise, ki so do takrat omejevali obrt (zakon o carinah, pa zakon o limitih in podobno). Tukaj smo naredili ogromno, da se je zakonodaja začela spreminjati tudi v zveznem merilu,« je še dodal Verdnik.

Veliko podporo so imeli tudi v gospodarski zbornici Jugoslavije, ki jih je podpirala. S tem so dosegli, da je tudi zvezna vlada imenovala komite za malo gospodarstvo, na pobudo Slovencev seveda. »V interesu nam je bilo, da se obrt razvija tudi po ostalih republikah. Vsi obrtniki so morali biti člani obrtne zbornice,« je pojasnil Verdnik.

 

Članstvo danes ni obvezno, je pa zanimanje za vstop čedalje večje. Lani se je zbornici pridružilo 1400, letos pa že okoli 800 članov. A preden je zaplula v mirne vode, je zbornica prestala tudi menjavo štirih vlad in zamenjavo štirih predsednikov. V časih, ko je vodenje zbornice prevzel Štefan Pavlinjek, direktor ROTO Group d.o.o., so se zgodili namreč veliki premiki na birokratskem področju. »Bili so časi tajkunizma in nenormalne birokracije. Zbornico je bilo treba na novo organizirati. Izdelali smo antibirokratski program, veliko stvari poenostavili, spremenili zakonodajo. Čas je tekel in trudili smo se, da ohranimo zdravo jedro ter večamo število članov,« se spominja Pavlinjek.

 

Ko je bila žoga obrnjena navzdol, pa je vodenje prevzel sedanji aktualni predsednik, Branko Meh: »Potem ko članstvo v zbornici ni bilo več obvezno, je bilo takoj pol manj denarja in takrat sem nastopil jaz. Počutil sem se kot stečajni upravitelj. Ključna naloga je bila, da obdržimo število članov. Tu so ključno vlogo odigrale tudi območne obrtno podjetniške zbornice, ki so prepoznale težavo in se trudile, da bi ostali nad gladino. Znižali smo članarino in podjetnikom omogočili, da so za manj denarja dobili več. V štirih letih nam je uspelo, da priplujemo nad gladino in tu ostanemo. Zbornica je danes stabilna in poslujemo pozitivno. Še vedno se borimo za takšno zakonodajo, ki bo omogočila razvoj slovenske obrti in podjetništva. Vesel pa sem tudi, ker se tega, da je zbornica nujna, zaveda tudi članstvo.«

 

Eden takih je tudi predsednik sekcije frizerjev Mitja Sojer, ki ni le človek sedanjosti, ampak je z eno nogo tudi v prihodnosti. Tudi po zaslugi članstva v zbornici je iz obrtnega poklica ustvaril mednarodno podjetje. »V čast si štejem, da je bila mama frizerka in ves čas tudi sama članica obrtne zbornice. Ko me je vodila na sestanke, sem spoznaval staroste te obrti in moram reči, da sem se ogromno naučil. Takratni predsednik je začel v sekcijo vpisovati tudi mlade in ko sem začel tudi sam, sem že imel bazo, zaradi katere sem znal spoštovati ta poklic,« je poudaril in nadaljeval: »Tudi mi se trudimo, da  frizerjem damo čim več podpore. Organiziramo številna izobraževanja in zbornica to podpira. Smo vedno korak ali dva pred ostalimi zbornicami bivše Jugoslavije in mirno lahko rečem, da se mnogi ne zavedajo povsem ali pa ne znajo ceniti, koliko je zbornica naredila za slovensko obrt.«

 

Tisti, ki pa se zavedajo njene moči in pomena članstva v njej, pa jo doživljajo kot neke vrste poslovno družino. Tako kot predsednica sekcije optikov, Anja Sever. »Z možem sva že od mladih nog zvesta zbornici, ki nama je odpirala vrata. Pogum je tisti, ki šteje. Tako kot takrat, ko je leta 1969 zaznamoval obrtniško in gospodarsko področje, tako je pomemben vsakič, ko pomisliš, da bi odnehal. Kar mi je še posebej všeč je to, da se medsebojno spoštujemo. Trudimo se, da bi v svoje vrste prišlo več mladih in da bi prejeli mentorstvo od eminentnih oseb. Veliko moramo postoriti še na digitalizaciji in na razvoju posla za obrtnike in podjetnike. A posel je kot žoga, enkrat si na dnu, drugič na vrhu. Pomembno je, da se vrtiš in ne odnehaš.«

WEB FAIR