fbpx
Posel je kot žoga, enkrat si na vrhu, drugič spodaj
13/09/2019
Sporočilo za javnost MMZ ob 9. Dnevu gospodarske diplomacije
13/09/2019

Slovenija uspešna le, če se odpira v svet

»Zelo sem zadovoljen, da smo preko sejma in vseh, ki ga organizirate, ponesli ime Slovenije še bolj v svet, da smo promovirali svoja podjetja in prepoznali tuja, ki sodelujejo na trgu. Slovenije brez internacionalizacije ni. Slovenija lahko živi in je uspešna le, če se odpira v svet, če sprejme tudi svet vase,« je na 9. Dnevu slovenske gospodarske diplomacije – Z gospodarsko diplomacijo na tuje trge, ki se je odvil v okviru 52. MOS-a, poudaril podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve RS, dr. Miro Cerar.

 

 

Cerar, ki gospodarsko diplomacijo postavlja v središče delovanja, pravi, da je internacionalizacija ključnega pomena, in da morata gospodarstvo in politika sodelovati z roko v roki: »Vsi, gospodarstvo, politika, kultura, šolstvo, moramo s sinergijo dejavnosti dosegati učinke, ki Slovenijo delajo konkurenčno in zanimivo za tuje investitorje. Po drugi strani pa mora ministrstvo odpirati vrata gospodarstvenikom tam, kjer je to najbolj potrebno, daleč stran od Evrope, kjer je politični dogovor včasih glavna predpostavka za to.«

Tu misli na azijske in južnoameriške trge, za Slovenijo pa so pomembne tudi države zahodnega Balkana, v katerih nas cenijo kot kakovostnega ponudnika blaga in storitev. »Tudi geopolitična situacija, začetek trgovinskih vojn, napetosti v svetu in negotovosti, ki jih prinaša dinamika v gospodarstvi govori v prid temu, da moramo Slovenijo odpirati tudi izven evropskih meja.« Pri tem nam zagotovo lahko pomaga kar 56 diplomatskih predstavništev po svetu, seveda pa se morajo odpreti še nova.

 

»Ključno gonilo ekonomije so prav izvozniki. Slovenija je izrazito izvozno usmerjena država, izvoz storitev in blaga predstavlja 85% vsega, kar naredimo,« je poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Trgovinska menjava Slovenije s tujino je lani rastla in je dosegla 74 milijard evrov oziroma 10 odstotkov kot leta 2017. Vrednost izvoza in uvoza je bila najvišja do sedaj. Izvozili smo kar 39 milijard evrov. V prvem polletju leta 2019 je bil izvoz po podatkih STAT 9,2 % višji kot v enakem obdobju lani. »Pri izvozu smo zelo odvisni od EU, kar ni optimalno. Izvoz je treba razpršiti, česar se zavedata gospodarstvo in politika, to je tudi eden od glavnih ciljev akcijskega načrta, ki smo ga pripravili 2017-2020. Začasni trgovinski podatki za zadnjega pol leta prvič kažejo, da je bila blagovna menjava med državami članicami EU junija nižja, med državami, ki niso članicami, pa višja,« je pojasnil Počivalšek in dodal: »V prihodnje bomo povečevali število izvozno usmerjenih podjetij, predvsem med malimi, srednjimi, pa tudi velikimi. 100 največjih izvoznikov v Sloveniji ustvari kar 56 odstotkov vsega izvoza, kar pomeni da imamo na tem področju še velik potencial. Povečali bomo razpršenost izvoza na trge tretjih držav izven evropske unije, spodbujali bomo izkoristek tržnih niš z visoko tehnološkimi proizvodi in storitvami, ki bodo prinesle višjo dodano vrednost.«

»Prepričan sem, da bomo naš skupni cilj 50 milijard evrov izvoza do leta 2020/2025 dosegli, morda presegli, a ga ne bo spremljalo zvišanje dodane vrednosti. To pomeni, da bomo del povišanja izvoza ustvarili s povečano rabo uvoženih izdelkov, ki bi jih sicer izdelali sami,« pa ocenjuje direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS Ante Milevoj.

 

Spet se pogovarjamo o trgovinskih vojnah, države se zapirajo vse, ene prevladujoče sile ni več. Svet postaja vse bolj multilateralen, nenazadnje so tudi nekatere azijske družbe povečale prisotnost v Sloveniji. Krepijo se azijski institucionalni investitorji. Slovenija je kot majhno, 46 milijard evrov veliko gospodarstvo vezano na trende v regionalnem in evropskem gospodarstvu. »Izvoz pomembno prispeva k gospodarski rasti vse od leta 2010, vendar njegova moč slabi, morda celo nekoliko bolj kot kažejo zadnji statistični podatki, saj se je obseg trgovine z energenti in izdelki, ki niso izdelani v Sloveniji, povečal, kar je prispevalo k rasti uvoza in k izvozu,« je pojasnil Milevoj in poudaril, da je naloga vseh sodelujočih spodbuditi izvoznike, da poiščejo nove tržne niše, spremenijo poslovne modele, morda s pomočjo ukrepov, ki bodo spodbujali inovativnost.

 

Veliko vlogo pri internacionalizaciji slovenskega gospodarstva bosta morda odigrali javna agancija SPIRIT in Slovenski podjetniški sklad. Pripravili sta vrsto ukrepov, ki bodo malim in srednjim podjetjem pomagali, da bodo na tujih trgih še bolj konkurenčni, še bolj zanimivi. »Eni od najbolj uspešnih so dnevi dobaviteljev, s katerimi se slovenski izvozniki priključijo globalnim verigam, pa B2B srečanja, pri čemer je zelo pomembna podpora kolegov iz veleposlaništev; še zlasti, ko iščemo partnerje za show roome. Eden takih bo v Shanhgahju, kjer se bodo slovenska podjetja predstavila na kitajskem trgu,« je pojasnila direktorica SPIRITA, Ajda Cuderman. Da podjetniki lažje rastejo in premagujejo oviro, pa si prizadevajo tudi v sestrski inštituciji SPIRITA, v Slovenskem podjetniškem skladu. »Naša osnovna naloga je sofinanciranje investicij, za povečevanje proizvodnje in aktivnosti, da bodo podjetja lažje prodrla na tuje trge,« je povedala direktorica sklada, Maja Tomanič Vidovič. V zadnjih letih so tako podprli več kot sedem tisoč podjetij in razdelili več kot 600 milijonov evrov. Podjetja tako lažje rastejo, ustvarjajo nova delovna mesta in povečujejo dodano vrednost. »Naš skupen cilj je povečevanje dodane vrednosti; v povprečju podjetja presežejo povprečje EU. Še zlasti naklonjeni smo podjetjem, ki imajo potencial hitre rasti in nemalokatera dosegajo desetkratnik povprečne vrednosti,« je dodala Vidovičeva. Večina spodbud je usmerjenih v sektorje prihodnosti, v zelene tehnologije, v digitalizacijo, block-chain tehnologije, umetno inteligenco, pametne robote, skrb za zdravo hrano, v medicinsko tehnologijo, vse s ciljem dvigniti kakovost življenja. Novost med spodbudami so vavčerji, spodbude malih vrednosti, ki so na voljo vse leto. In eden od vavčerjev bo namenjen prav internacionalizaciji.

 

V dobi digitalizacije je internacionalizacija še lažja, a je osebni stik še vedno najpomembnejši. In brez njega ne bi bilo naše internacionalizacije, ugotavljajo podjetniki, pa tudi vse dosedanje države partnerice, tudi letošnja, Črna gora. »Na sejem smo se pripravljali s pomočjo našega ministrstva, gospodarstva, gospodarske in obrtne zbornice, pa ministrstva za kulturo, zunanje zadeve, trgovinsko zbornico, tudi turistično organizacijo. Na dogodek, kot je MOS, smo se pripravili odgovorno in moramo priznati, da je zelo zadovoljnih tudi vseh naših štirideset prisotnih podjetij,« je za konec poudaril veleposlanik Črne gore v RS, dr. Vujica Lazović. Nad idejo, da bo partnerica 53. MOS, torej prihodnje leto, pa je navdušena tudi Madžarska: »Resnično moramo razumeti, kaj so naši izzivi. Videti moramo, kako se lahko razvijamo, še bolj izkoristimo potencial, turizem, kulturo, gastronomijo, ob tem pa predstavimo naše dosežke preteklih let,« je povedal Ferenc Kumin, namestnik državnega sekretarja za razvoj evropskih in ameriških zadev iz Ministrstva za zunanje zadeve in trgovino Madžarske.

 

 

WEB FAIR