fbpx
Podelitev sejemskih priznanj pospremila uradno otvoritev Mednarodnega Industrijskega sejma
09/04/2019
Znani državni prvaki v varilstvu
10/04/2019

Razvrednoten poklic, ki ga na Mednarodnem industrijskem sejmu ponovno oživljajo

Sreda je na Mednarodnem industrijskem sejmu rezervirana za Dan varilne tehnike, ki je tokrat postregel z vrsto strokovnih predavanj na temo varilstva, tehnik varjenja in uporabe različnih materialov, potekala pa je tudi  okrogla miza na temo Varjenja kot tehnologije za vzdrževanje in različne industrijske aplikacije. O pomembnosti varjenja in s kakšnimi težavami se panoga spopada, pa so predstavniki sindikata SKEI in društva za varilno tehniko (DVT) Maribor opomnili na novinarski konferenci.

 

Dan varilne tehnike je največja slovenska strokovna prireditev na področju varjenja. Zvrstilo se je kar 14 predavanj s področij materialov in varivosti, postopkov varjenja, avtomatizacije in robotizacije ter specialnih industrijskih aplikacij. Kako pomemben je sejem za varilsko panogo je skozi lastno izkušnjo orisal dr. Andrej Lešnjak, predsednik uredniškega odbora Dneva varilne tehnike: »Mnogokrat si rečemo, hvala bogu, da se Mednarodni industrijski sejem in v okviru le-tega Dan varilne tehnike dogaja vsaj na vsaki dve leti, da se imamo priložnost srečati, si izmenjati ideje, širiti znanje in spomniti na pomembnost varilstva za slovensko industrijo.«

 

Poklic varilca je deficitaren in se spopada z vrsto težav, opozarjajo strokovnjaki s tega področja. »Mladi se ne odločajo več za ta poklic, saj smo ga v preteklosti popolnoma razvrednotil.  Ko smo se začeli ozirati po digitalni dobi, smo rekli, da varilcev ne bomo več potrebovali, vendar temu ni tako. Varilci so ljudje, ki jih rabimo – sploh dobre,« je povedala izvršna sekretarka sindikata SKEI Mateja Gerečnik. Prav tako primanjkuje izobraževanja s tega področja, v Sloveniji pa je vedno več delavcev, ki prihajajo iz jugovzhodne Evrope. Marko Hirc, sekretar SKEI za celjsko regijo, pojasni, zakaj je pomembno gojiti varilstvo v Sloveniji: »Ljudje iz držav bivše Jugoslavije prihajajo z dobrim namenom, da si ustvarijo boljši jutri. Ampak vedno ugotovimo, da potrebujejo veliko uvajanja, z njimi pa se mora ukvarjati tudi obstoječi kader. To je velik deficit, ki smo ga v preteklosti zanemarjali. Zato so take stvari, ki se dogajajo v okviru Mednarodno industrijskega sejma, ki dajejo novo priložnost in predstavljajo pomembnost poklica varilca, prvi korak k temu, da se trenuten trend obrne.«

Vzrok za velik primanjkljaj varilcev v Sloveniji so tudi nizke plače, ki se pri nas gibljejo med 800 in 1200 evri bruto, medtem ko v Avstriji plača varilca znaša med 2000 in 2500 evri bruto. »Naši delodajalci varilce naučijo tehnik in jim predajo znanje, ko pa oseba s tega področja postane dobra, pa odide,« še pove Gerečnikova. Vendar pa ni vse tako črno belo. Matjaž Vnuk, direktor Daihen Varstroj, ki so tudi donatorji državnega varilskega tekmovanja, opozarja, da je potrebno razložiti varilcem, sploh mladim, da je oditi v tujino in delati za navidezno precej boljše plače trd kruh in »zelo veliko ljudi se konec koncev obrača«.

 

Vendar pa premalo število kvalificiranega kadra ni težava, s katero se spopada zgolj varilska panoga v Sloveniji, temveč globalen problem, še pove Vnuk: »S primanjkljajem varilcev se spopadajo po vsem svetu. En del varjenja se zato hitro robotizira. Od klasičnega varjenja, se poudarek premika k varilski tehnologiji, standardizaciji, k postopkom in kontroli.« Vendar pa robotizacija ne pomeni povod za hitrejše izumrtje že tako ohromelega poklica varilca, je zgolj odgovor na primanjkljaj, poleg tega pa so varilci nenadomestljivi pri individualnih kosih, zahtevnih konturah, varjenju težko dosegljivih mest in pri varjenju zelo različnih kosov.

WEB FAIR