SLADKATI KAVO Z MEDOM?
08/03/2019
Pomlad je tu!
15/03/2019

Vsak dan tono in pol odpadne hrane

»Vsak dan zberemo tono in pol hrane. Koordiniramo 102 trgovini v Sloveniji, pa je vsak dan več,« na okrogli mizi z naslovom Hrana ni za tjavendan: v boj proti velikim količinam zavržene hrane, pove Zdene Podlesnik iz Zveze Lions klubov v Sloveniji.

»Seznam prejemnikov hrane je v popolni pristojnosti slovenskih Centrov za socialno delo a glede na količine, pride vsaka družina na vrsto vsaj vsak drugi dan. Tega so vesele družine in mi, ki jim jo posredujemo,« še doda Podlesnik. 57 Lions klubov se v sodelovanju s slovenskimi trgovci že peto leto zapored trudi, da bi zmanjšali količino odpadne hrane.

A varčevanje se začne že pri trgovcu. »Hrana se je včasih bolj spoštovala in to spoštovanje želimo ohraniti ter ga približati vsem slovenskim družinam. Problematiki odvečnih količin hrane  namenjamo veliko pozornosti. Vsakodnevno se trudimo sistematično naročati hrano. Testenine in riž naročamo na tedenskem nivoju, na osnovi posebnih algoritmov (te naredimo glede na dnevno prodajo nabavljenih količin) in tako naročamo tudi ostala živila. Zaposlenim to pomaga, da pravilno naročajo, kar pomeni, da že na prodajnem mestu poskrbimo, da ni presežkov. Če vendarle kaj ostane, skrbno pregledamo roke uporabnosti in poiščemo partnerje (SOCIO, ZPMS in druge), da pridejo po hrano,« poudari Tina Cipot iz Lidla in nadaljuje: » V projektu donirana hrana sodelujemo dve leti, s hrano, ki ima minimalni rok trajanja. Organizacije pridejo po izdelke, ki jih razdelijo končnim uporabnikom.« Dnevno tako pripravijo zeleni program, mlečne izdelke, daleč največ pa na žalost ostane kruha, pa tudi kakšna čokolada se najde vmes.

Kljub temu, da je v Sloveniji odpadne hrane vse več, pa je v projekt Hrana ni tja za v en dan, vključenih čedalje več ustanov, zaradi česar je bilo lani za 30 odstotkov manj zavržene hrane kot leto poprej. Za to so poskrbeli tudi slovenski blogerji, ki so se pridružili spletnemu natečaju Reciklirana kuharija (izvajata ga Lidl Slovenija in program Ekošola) in izdali knjižico, s katero spodbujajo praktično uporabo ostankov prehrambnih izdelkov. V knjižici boste našli nasvete, kako uporabiti ostanke prilog od kosila, preveč zrelo sadje in zelenjavo, star kruh ali preostanek mesa in rib.

V letu 2017 so gospodinjstva v Sloveniji proizvedla skoraj 67.600 ton odpadne hrane; v primerjavi z 2016 je bila ta količina za nekaj več kot odstotek manjša, v primerjavi z 2013 pa za nekaj več kot 7 odstotkov večja. Tretjina odpadne hrane nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele. V teh dejavnostih je v 2017 nastalo nekoliko manj kot 40.600 ton odpadne hrane, kar je skoraj 8 % manj kot v 2016 in skoraj 6 % več kot v 2013. Od skoraj 131.800 ton odpadne hrane –  toliko smo je namreč proizvedli v Sloveniji v 2017 – je bilo po oceni 38 % užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. 62 % odpadne hrane so bili neužitni deli, npr. kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine, luščine itd., ki se jim večinoma ne da izogniti.

Nekoliko več kot desetina odpadne hrane nastane v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe idr. V 2017 je v tej dejavnosti nastalo okoli 13.100 ton odpadne hrane ali skoraj 10 % manj kot v 2016, ko je v omenjeni dejavnosti nastalo okoli 14.500 ton odpadne hrane.

Malo manj kot desetina odpadne hrane nastane pri proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane). V 2017 je v tej dejavnosti nastalo skoraj 10.500 ton odpadne hrane, kar je okoli 2 % manj kot v 2016, vendar za skoraj 32 % več kot v 2013. Ostanki organskega izvora, ki izhajajo iz dejavnosti proizvodnja hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano.

 

WEB FAIR