fbpx
Mladi navdušili in “namučili” strokovne komisije
16/03/2018
Otroci so največji učitelji svojih staršev
17/03/2018

Čebelam je vseeno za barvo vlade

Slovensko čebelarstvo je v Evropi in v po svetu vedno bolj cenjeno in ima vedno večji ugled. Eden največjih dosežkov je zagotovo uresničitev prizadevanj slovenskih čebelarjev za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. A predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč je na odprtju 41. dnevov čebelarstva ApiSlovenija v Celju poudaril: »To, da se bomo na svetovni dan čebel slikali in čestitali, čebelam ne bo prav nič pomagalo. Želimo konkretne ukrepe in dejanja na tem področju. Čebel ne zanima barva vlade.«

Minula leta čebelarstvu in čebelam pri nas niso bila preveč naklonjena. Vremenske razmere, pozeba, vse to je vplivalo na pridelek, onesnaženost okolja pa tudi na zdravje čebel. Zato je ena izmed ključnih prioritet ČZS, da se čebele tako v slovenskem kot v evropskem prostoru razglasi za ogrožene. Boštjan Noč je med prizadevanji za prihodnost izpostavil tudi ukrepe za pomoč čebelarjem, kot je znižanje davčne stopnje na zdravila za varojo, povrnitev trošarin čebelarjem za prevoz čebel, prizadevanja za enakovrednost čebelarstva z ostalimi kmetijskimi panogami, pravilnik o naravnih nesrečah, kot so suša in poplave, ki bi čebelarjem omogočil lažji dostop do odškodnin. Posebna pozornost bo v prihodnje namenjena tudi ekološkemu čebelarjenju, za katerega se sicer vsako leto odloči več čebelarjev. Ključno pri tem je uporabniku zagotoviti kakovostno živilo. Za nadaljnji razvoj na tem področju pa bo po besedah Vladimirja Auguština, svetovalca za tehnologiji čebelarjenja pri ČZS, tesnejša povezava vseh, ki pridelujejo čebelje pridelke. Med zahtevami čebelarjev, ki se jim bo treba posvetiti v bodoče,  je zagotovo tudi sajenje slovenskih medovitih rastlin, do katerega odločevalci po Nočevih besedah, doslej niso imeli dovolj posluha.

ČZS je skupaj s čebelarkami in čebelarji v zadnjih nekaj letih čebelarstvu dala nov pomen in vizijo. Eden ključnih projektov je zagotovo razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. To je po Nočevih besedah slovenska zmaga, s katero smo dokazali, da za Slovenijo ni ovir, če stopimo skupaj. Slovenski čebelarji se pri tem ne bodo ustavili. Še naprej bodo skrbeli za dvig ugleda in pomena čebelarstva. Tudi s projektom, ki ga je podprla država in v okviru katerega bodo vsako leto v eni od manjšin v sosednjih državah postavili čebelnjak, letos bo to v Trstu. Drug zelo pomemben projekt je tudi vključevanje invalidov v čebelarsko panogo. Konec marca bodo v Murski Soboti skupaj s tamkajšnjim društvom paraplegikov postavili prvi slovenski čebelnjak prilagojen invalidom in ljudem na invalidskih vozičkih. To bo tudi prvi takšen na svetu.

Čebele dajejo življenje, saj vemo, da je vsaka tretja žlica svetovne hrane odvisna prav od njih. Zato ni presenečenje sodelovanje med ČZS in Rdečim križem Slovenije (RKS). Slogan projekta, kjer bodo moči združili čebelarji in krvodajalci, je: Čebele in kri, da življenje teče dalje. Predsednik ČZS Boštjan Noč in predsednik RKS dr. Dušan Keber sta danes na celjskem sejmišču podpisala dogovor o medsebojnem sodelovanju pri spodbujanju in razvijanju krvodajalstva in prve pomoči med čebelarji. Keber je ob tem izpostavil, da ni slovenskega kraja, v katerem ne bi bilo kakšnega čebelarja in tudi ne kakšnega krvodajalca: »Mi bomo zelo veseli, če nam bo ČZS, zlasti v tem mesecu do svetovnega dne čebel, s svojimi pozivi in motivacijo svojih članov pripomogla k povečanju števila krvodajalcev. Mi namreč vsako leto, ne glede na to, da imamo 50.000 krvodajalcev in da zberemo 100.000 doz krvi, potrebujemo od 10.000 do 15.000 novih krvodajalcev.«

ČZS je sicer začela sodelovati tudi z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana na področju razvoja apiterapije. Začela se je klinična študija vpliva čebeljih pikov na Parkinsonovo bolezen. To sodelovanje uradne medicine in čebelarstva je po Nočevih besedah zgodovinski dogodek.

Ne le o načrtih in projektih za naprej, v okviru današnjega odprta 41. ApiSlovenija je bilo govora tudi o tem, kaj je bilo doslej narejenega na tem področju in kakšni so odmevi uspehov in prizadevanj slovenskih čebelarjev v Evropski uniji in Evropskem parlamentu. To temo so danes osvetlili trije evropski poslanci Franc Bogovič, Lojze Peterle in dr. Igor Šoltes. Vsi trije so povedali, da se na ravni Evropske unije o čebelarstvu in njegovi vlogi veliko pogovarjajo in iščejo ukrepe, s katerimi bi mu pomagali. Pozornost do čebel je po njihovi oceni na visoki ravni. V Evropskem parlamentu sicer že dolgo deluje nadstrankarska skupina, ki se ukvarja s čebelarstvom, kjer tesno delujejo s čebelarji v Evropi. Med izzivi za prihodnost, pa so kot v ČZS, vsi trije evropski poslanci izpostavili izboljšanje stanja čebel, njihovega zdravja in razglasitev njihove ogroženosti. Posebno pozornost na tem področju bo treba nameniti zaščiti okolja, kar bo pomenilo tudi zaščito čebel.

Po besedah predsednika ČZS Boštjana Noča število čebelarjev v Sloveniji iz leta v leto raste. Vsako leto se obstoječim, ki jih je med 10.000 in 11.000, pridruži 800 novih. Spodbuden je podatek, da je med njimi vedno več tudi najmlajših, ki delujejo v krožkih. Razveseljivo je tudi, da se je v zadnjih letih nekoliko znižala tudi povprečna starost čebelarjev.

Okoli 20. maja bo v denarni obtok prišel kovanec za dva evra, ki bo posvečen svetovnemu dnevu čebel. Slovensko pobudo za razglasitev tega pomembnega dne je na glasovanju v Organizaciji združenih narodov soglasno potrdilo vseh 192 članic. Slovenski med je eden bolj kakovostnih na svetu, zato naj pri odločanju za nakup ne šteje zgolj cena, temveč tudi to od kod med prihaja. Nič kaj spodbuden ni podatek, s katerim je postregel predsednik ČZS, da naj bi bilo na svetovnem trgu kar 80 odstotkov medu tako ponarejenega, da ga čebele še videle niso.

Boštjan Noč, predsednik ČZS o ključnih prioritetah za razvoj čebel in čebelarstva (tonska izjava)

WEB FAIR