fbpx
Znani najbolj spretni cvetličarji in vrtnarji
15/03/2019
Če že ‘škripate’, si pomagajte z naravo
16/03/2019

Kako do popolne visoke grede

Visoke grede postajajo iz dneva v dan bolj popularne. So eden od načinov, s katerim si olajšamo vrtnarjenje in ga naredimo bolj udobnega. Ni se nam namreč treba prepogibati, ker si delovno površino približamo. Agronomka Loreta Vlahović pa je na letošnjem 24. sejmu Flora razkrila, kako narediti popolno visoko gredo za vsak dom.

Zakaj visoka greda, se vprašate? Prednosti so, da se dobro obnesejo na majhnih vrtovih, ni jih potrebno prekopavati, na površini ne zastaja voda, zemlja je spomladi prej na voljo za setev, ni se nam treba sklanjati, vzpetina je bolj izpostavljena svetlobi in še bi lahko naštevali. Da pa lahko v celoti uživamo v prednostih visoke grede, je potrebno slediti nekaj korakom.

Najprej je potrebno narediti načrt grede. Izbrati moramo sončen prostor in jo postavimo v smeri sever-jug. Topla greda je tako primerna za uporabo okoli 5-6 let, nato pa je zaradi zemljine izčrpanosti potrebno postaviti novo.

Drugi korak je označitev grede. Na terenu označimo, kako bo greda potekala, zarišemo stranice in nato gredo zakoličimo. Vlahovićeva poudarja, da naj bo širina največ 150 cm, da bodo roke lahko dosegle vse dele grede, višino pa prilagodimo naši velikosti in občutku udobnosti, od lastnih preferenc pa je odvisna tudi dolžina grede.

Naslednji korak je izkop jame. Na izbranem prostoru, kjer smo zakoličili gredo, odstranimo travno rušo in jo prihranimo kot organski material, ki bo prišel prav kasneje. Če gre, odstranimo tudi zemljo do globine okoli 25 do 30 cm, ki jo tudi shranimo za kasneje. Če z oblikovanjem grede ne pričnemo takoj, jo moramo dati na stran in prekriti s folijo, da se ne razraste plevel.

Ko smo pripravljeni, začnemo z ustvarjanjem spodnjega sloja grede. Pričnemo z mrežo proti voluharjem in z izolacijo, ki je lahko na primer ovčja volna, drenaža pa mora biti visoka okoli 20 cm. Veje položimo v obliki mreže in na debelejše veje naložimo še tanjše. Nato gre gor narobe obrnjena travna ruša in pa zemlja, ki smo jo izkopali na začetku.

Sedaj, ko smo pripravili gredo samo, moramo postaviti tudi ogrodje grede. To je lahko zbito iz lesa, prepleteno iz vej, zgrajeno iz opeke, iz mreže, postavljeno ob steni in tako dalje. Opcij je res veliko, pomembno pa je le, da so sloji grede postavljeni pravilno.

Nato je čas za plastenje. Potrebujemo organski material, kot sta na primer slama ali listi, in ga položimo na zemljo. Kompost ustvarimo s slamo ali koščki lepenke. Slednja je zelo primerna za privabljanje deževnikov. Nato nasujemo 10 cm kakovostne vrtne zemlje, sledi pa še organska zastirka, ki je na voljo – na primer listje, slama, praprot ali bezgovo listje. Pred setvijo ali saditvijo pa dodamo še kakovostno 100% organsko gnojilo, ki ga nato rahlo prekrijemo s prstjo.

Ko je greda pripravljena naredimo le še načrt sajenja, pri katerem je potrebno upoštevali preference rastlin, saj ne rastejo vse dobro skupaj. Glavno je, da paprike ne mešate z bobom, fižolom ali grahom. Čebule ne mešate z ohrovtom, fižolom, grahom, bobom, kumarjem, porom ali zeljem. Paradižnik ne mara graha, krompirja in zelja, obožuje pa baziliko, česen in meto. Zelje ne mara čebule in paradižnika, dobro pa uspeva ob ognjiču, timijanu in žajblju. Solate ne posadite zraven peteršilja in brokolija, pora pa ne poleg čebule graha ali fižola. Lahko pa ga postavite poleg solate, korenja, jagod in zelene.

Ko ste naredili načrt sajenja, je čas za saditev samo. Temu bo kmalu sledil tudi čas za uživanje v svojih pridelkih.

WEB FAIR