fbpx
Brezgrešne sladice najbolj zdrav prehranski blog v Sloveniji
17/03/2018
Konoplja, tako vsestranska, a tako zapostavljena
18/03/2018

Po korakih od kavnega sadeža do dišeče skodelice črne tekočine

Zgodba o kavi je vse prej kot kratka. Obiskovalci letošnjega Festivala kave Slovenija na celjskem sejmišču so lahko spoznavali korake od kavnega sadeža do opojne šalice temne tekočine, ki je večini prebivalcev tega sveta nepogrešljiv del vsakdana.

Na slovenski trg prihaja kava različnih kakovosti, sort in izvora. Od zelo dobrih do manj dobrih. Rok Fabjan, direktor podjetja Coffers, ki že šest let živi v Braziliji, sicer pa prihaja iz Črnomlja, se ukvarja z uvozom oziroma izvozom specialnih kav iz Brazilije. To je kava, pri kateri štejejo malenkosti, od higiene, organizacije, načina sušenja, tudi prostora, v katerem je kava sušena. Ta kava zahteva veliko predanosti in truda, zato jo pridelovalci običajno lahko prodajajo za nekoliko višjo ceno kot ostale kave.

Zgodba kave se nato nadaljuje v pražarnah. Koliko jih je v Sloveniji ni natančno znano, je pa tudi to dejavnost, ki zahteva precej znanja, predvsem pa angažiranosti in odnosa tistega, ki kavo praži. Svojo zgodbo na tem področju pišejo v Zadrugi Buna, katere predsednik je Tine Čokl. Pražijo kavo, ki pride do njih preko sistema pravične trgovine. Kavna zrna so, ko pridejo do pražarn, pravzaprav neužitna, pravi Čokl: »Vloga pražarja je zato ključna. Mi na zelo dramatičen način preobrazimo zrno da postane užitno. Ne samo to. Kreiramo cel niz novih spojin, ki delajo kavo takšno, kot jo pivci kave poznamo.« Kava si pred praženjem ni kaj dosti podobna, zato je praženje nujno potrebna metamorfoza zrna. Ta pa je odvisna tudi od izvora kave in pogojev, v katerih je rasla. Vse to morajo upoštevati tudi pražarne pri njeni obdelavi.

Preden pride kava do končnih porabnikov, so tukaj še trgovci. Kavo izbirajo vsak na svoj način in po svojih kriterijih, pri vseh pa je v ospredju kakovost. Strinjajo se, da imamo Slovenci radi kavo, da pa je kultura pitja še na nekoliko slabšem nivoju, a se izboljšuje. »Slovenci nekoliko manj povprašujejo po sadnih kavah, ki so sicer dandanes trend. Doma sicer še vedno največ pripravljajo turško kavo,« pravi Gregor Blažič iz podjetja Italcrem. Da je tako ugotavlja tudi Mitja Jarc iz pražarne Opara z blagovno znamko Nanni: »Še vedno največ pijemo turško kavo, je pa med kavopivci vedno več tudi gurmanov, ki iščejo že tudi bolj kakovostne kave.« Miha Bizjak iz Troja Caffe ob tem dodaja: »Slovenci imamo radi dobro kavo, še vedno je v primerjavi z Italijani preveč kave z mlekom, kapučina, se pa dviguje kultura pitja esspresa.« Na strani gostincev je pri ozaveščenosti zgodba nekoliko drugačna. Sogovorniki so se strinjali, da so gostinci še vedno premalo podučeni, a se trudijo in vedno več dajo tudi na kakovost. Njihove stranke so namreč vedno bolj ozaveščene in zahtevne, zato morajo na te potrebe odgovarjati.

Ko je kava skuhana je pomembno tudi, kako je postrežena. Tudi o tem so se lahko podučili obiskovalci letošnjega Festivala kave Slovenija. Akademija Stow, ki je vodilna organizacija pri nas na področju izvajanja SCA tečajev tako za profesionalne bariste kot ljubitelje kave, je pripravila kar nekaj predstavitev različnih možnosti in kreiranja v kavni šalici.

WEB FAIR