fbpx
Potreb po instalaterjih je čedalje več
19/04/2018
Bomo odslej plačevali tudi porabo zraka?
20/04/2018

Slovenija z lesom v nizko-ogljično družbo

»Potem ko je bila s strani države dolga leta zapostavljena, lesna industrija spet pridobiva na veljavi,« je na strokovnem posvetu Od drevesa do lesenega izdelka v okviru 1. TechExpo Celje, poudaril direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS in Zavoda lesarski gozd Igor Milavec.

 Na konferenci so se zbrali tisti, ki so v slovenskem prostoru na kakršenkoli način povezani z lesom oziroma si prizadevajo, da bi to naravno vrednoto lahko ohranili. Predstavili so, kakšni so potenciali slovenskih gozdov, njihova dodana vrednost, kakšen je strateški interes lastnikov gozdov, dotaknili pa so se tudi načrtov lesne in pohištvene industrije. »Lesna industrija je bila dolga desetletja zanemarjena. Za to ni kriva le država. Sledi sta pustili tudi globalizacija in gospodarska kriza, število zaposlenih pa se je zato zmanjšalo na tretjino,« pojasnjuje Milavec. Razmere so se izboljšale v zadnjih desetih letih, saj se, kot pravi, sistematično dela na prestrukturiranju. Tudi uredbe, da so se spremenile. Tako se je povečal razvoj, izobraževanja in vlaganja v panogo: »Panoga raste, v povprečju pet do deset odstotkov, pa naj gre za dobiček ali dodano vrednost, prav tako sedaj raste število zaposlenih. Trend je dober, in ker smo optimisti, so možnosti za naprej dobre. Les je izvrsten material ob prehodu v nizko-ogljično družbo, zaradi česar imajo leseni materiali globalne prednosti.«

Od leta 2010 je lesna panoga med osmimi prednostnimi panogami, podprta tudi s strani Ministrstva za gospodarstvo in Eko sklada. Žal pa se še vedno soočamo z nekaj težavami v panogi. »Namesto, da bi ga predelala doma, Slovenija več lesa izvozi. Še vedno se prevelik delež lesa predela v tehnično neposušen žagan les in proda pod tujo blagovno znamko. Rešitev vidimo v tem, da se poiščejo izdelki, ki lahko prinesejo večji zaslužek in dodano vrednost na kubični meter lesa. To pomeni, da moramo omogočiti tehnično sušenje in nadaljnjo obdelavo lesa oziroma v izdelke za leseno gradnjo. Poiskati moramo velike kupce, ki bi omogočili boljšo prodajo obdelanega žaganega lesa. Tudi povečanje konkurence bi izboljšalo položaj slovenskih primarnih predelovalcev lesa,« pravi Milavec in dodaja. »Les je čedalje bolj uporabljena surovina in sedaj je pravi trenutek za investiranje. Ta svež veter je z neko pametno politiko, tako panožno kot državno, treba lovit,« še dodaja Milavec.

Smo gozdnata država, ljudje pa smo na gozdove navezani. V Sloveniji je okoli 460 tisoč lastnikov gozdov, njihov interes pa je, da imajo domače partnerje. »Interes lastnikov gozdov je podoben javnemu, to je dolgoročen prihodek iz gozdov in partnerstvo z lesno industrijo. V tem pogledu si lastniki želijo nekega domačega partnerstva, bolj kot pa sodelovanje s sosedi. Tako kot Avstrijci najprej poskrbijo za svoje, tako bi želeli tudi mi. Želimo si takšne lesne industrije, ki bi najprej poskrbela za odkup od slovenskih lastnikov in to po neki normalni tržni ceni. Marsikdo trenutno govori, da ne dobi dovolj lesa in da se vozi v Avstrijo. Najbrž zaradi cene. Upamo, da se bodo razmere spremenile, seveda pa bo za to potrebna tudi dovolj močna politična podpora,« je jasen Mihael Koprivnikar, svetovalec za gozdarstvo pri Kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije.

 

WEB FAIR