fbpx
Najlepši poročni šopki na enem mestu
17/03/2019
Dobrodošli v nov svet: Mednarodni industrijski sejem navdušuje s svetovnimi novostmi!
09/04/2019

Vrtičkanje z industrijsko konopljo?

V soboto je v okviru sejma Altermed potekala okrogla miza na temo sprememb in dopolnitev Pravilnika o gojenju konoplje in maka kot krovnega dokumenta za konkurenčno gojenje konoplje v Sloveniji, ta slovenske pridelovalce namreč preveč omejuje in jih glede na razvoj te panoge v tujini (ZDA in Kanada) postavlja v nekonkurenčen položaj. Okrogla miza je privabila precejšnje število ljudi in razvnela debato. Udeleženci okrogle mize so bili Matjaž Grkman iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Barbara Čeh iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Miha Slapnik iz Biotehniške fakultete v Ljubljani, Jernej Redek – pridelovalec konoplje, Urša Orehek – predstavnica Zadruge Konopko na področju urejanja zakonodaje ter Boštjan Kragl – predstavnik Zadruge Konopko na področju gospodarstva. Okroglo mizo je vodila mag. Meta Medved.

Predlagane spremembe pravilnika o katerih so govorili so se dotikale predvsem 5 področij:

  • vključitvijo zaprtih prostorov za gojenje konoplje
  • možnostjo saditve konoplje, ne zgolj sejanja
  • uvedbo novih sort na sortno listo
  • dviga vsebnosti THC
  • možnostjo vrtičkanja s konopljo

Slovenija je s svojo lego in podnebjem zelo kakovostna država za pridelavo konoplje zunaj, vendar jo lahko kmetje gojijo le na strnjeni površini, ki ne sme biti manjša od 0,1 hektarja. Zato je eden izmed predlogov, naj se ta površina zmanjša na 100 m². Na ta način bi jo lahko gojilo več kmetov, ki bi s tem izboljšali svoj gmotni položaj. Takšna površina bi bila primerna predvsem za pridelavo konoplje za čaj ali seme, medtem ko za pridelavo vlaken med kmeti ni tolikšnega interesa. Za raziskovalce ta zakon že zdaj ne predstavlja težave, ker za izvajanje raziskav s konopljo od države dobijo posebno dovoljenje za gojenje na manjših površinah.

Zdravilni CBD

Iz tujine prihaja veliko povpraševanje po visokokvalitetnem konopljinem cvetu z visoko vsebnostjo trenutno zelo popularnega kanabidiola – CBD, ki ima ogromno potencialnih zdravilnih učinkov. Taka rastlina pa z veliko verjetnostjo vsebuje tudi, sicer zelo minimalne, količine THC. Ta se je v Sloveniji v zadnjih letih uspel premakniti iz popolnoma kriminalizirane cone na bolj medicinsko področje. Še vedno ga, rastlina v Sloveniji, po pravilniku ne sme presegati 0,2 odstotka, medtem ko nekatere države dovoljujejo vsebnost tetrahidrokanabinola (THC) tudi do enega odstotka. Slovenski pravilnik o gojenju konoplje je namreč narejen na podlagi zakona za droge, s čimer pogosto zapira vrata zdravljenju marsikatere bolezni. Poleg tega v podrejen položaj postavlja slovenske kmete, ki na trgu s svojimi rastlinami, ki ne smejo vsebovati tako visokih deležev CBD, nikakor ne morejo biti konkurenčni.

Vrtičkanje z industrijsko konopljo

Na okrogli mizi so spregovorili tudi o gojenju industrijske konoplje za namen samooskrbe, smešno se namreč zdi, da jo kmetje lahko gojijo cela polja, posameznik pa si ne sme posaditi niti ene rastline. S spremembo tega bi se konoplja bolj približala ljudem, bolje bi jo spoznali, gre namreč za rastlino s številnimi zdravilnimi učinki, še posebej sveža je za uživanje zelo zdrava. Udeleženci so si večinoma delili mnenje, da bi fizičnim osebam moralo biti omogočeno gojenje približno petih rastlin na domačem vrtu. »Gre za samooskrbo, ki ne bi smela biti stvar pravilnika, ker ne gre za kmetijsko površino. Tudi za solato te nihče ne vpraša zakaj jo gojiš in kaj boš z njo. Tvoja stvar,« je povedal eden izmed udeležencev. Omizje je pri takšni spremembi pravilnika izpostavilo predvsem težavo nadzora, zelo verjetno bi v tem primeru hitro prišlo do kršitev.

Ministrstvo za zdravje molči

Velik del odgovorov v debati, ki je potekala se nahaja prav na Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za notranje zadeve, katerih predstavniki se debate niso želeli udeležiti. Zato je marsikatero vprašanje ostalo neodgovorjeno.

 

WEB FAIR