Celje, 9. april 2025 – Drugi dan Mednarodnega industrijskega sejma (MIS) in Sejma komunalne opreme, ravnanja z odpadki in vodnih tehnologij (KOMOT) je znova potrdil vlogo Celjskega sejma kot osrednje točke strokovnega srečevanja, znanja in poslovnih priložnosti v regiji. Dan je bil v znamenju aktualnih strokovnih vsebin in pomembnih razprav, ki so postregle z usmeritvami za prihodnji razvoj industrijskih in komunalnih praks. Posebej veliko pozornosti je pritegnilo tekmovanje v varjenju, na katerem je sodelovalo rekordno število varilcev, skupno kar 59. Spodbudno je, da je bilo med tekmovalci veliko mladih, srednješolcev, kar nakazuje na dejstvo, da je varilec poklic prihodnosti. V Sloveniji jih primanjkuje vsaj 10.000.
Zeleni prehod skozi partnerstvo – regije, občine in stroke skupaj za čisto okolje
Tudi letos bogat strokovni spremljevalni program daje sejmu posebno dodano vrednost – v njegovem okviru potekajo predavanja, okrogle mize, predstavitve dobrih praks in tekmovanja, ki osvetljujejo ključne izzive in priložnosti v industriji in komunalnem sektorju.
Posebno pozornost je pritegnila okrogla miza Inovacije v komunalni dejavnosti – regijsko partnerstvo za čisto okolje, kjer so strokovnjaki iz občin, komunalnih podjetij in zbornic izpostavili pomen regijskega sodelovanja, digitalizacije in zelene preobrazbe. Kot je poudaril direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun, je komunalni sektor eden najneposrednejših stikov med državo in državljani, zato imajo prav tukaj inovacije največji preobrazbeni potencial. Regijska platforma za izmenjavo znanja in projektno svetovanje je ključ do čistejšega okolja, večje učinkovitosti in močnejše evropske prihodnosti celotne regije. »Komunalne storitve, torej voda, ravnanje z odpadki in infrastruktura so eden najneposrednejših stikov med državo in državljani. In ravno tu imajo inovacije in sodelovanje največji potencial za preobrazbo in predstavljajo enega izmed osnovnih temeljev za razvoj družbe. Pomembno je, da zbornice vzpostavljajo regijsko platformo za prenos znanja in projektnega svetovanja, zato nas veseli, da so na tem sejemskem dogodku prisotni predstavniki številnih držav, ki imajo vsi podobne izzive in cilje. To srečanje ni samo priložnost za izmenjavo izkušenj, ampak tudi korak v smeri konkretnega povezovanja, ki bo omogočilo čistejše okolje, večjo učinkovitost in močnejšo evropsko perspektivo regije,« je povedal Kračun.
Varilec – poklic prihodnosti, ki ga Slovenija nujno potrebuje
Dan je zaznamovalo tudi največje strokovno tekmovanje na področju varjenja v regiji – 9. državno in tudi mednarodno prvenstvo varilcev, ki je tradicionalno privabilo številne tekmovalce, obiskovalce, navijače in strokovnjake. Tekmovanje je potekalo v treh različnih varilnih postopkih (REO, TIG, MAG), najboljši posamezniki pa so se izkazali z vrhunskim znanjem in spretnostjo. Varilstvo se med mladimi ponovno uveljavlja kot cenjen poklic. Letos je sodelovalo rekordno število varilcev, kar 59, največ v MAG postopku.
Na državnem prvenstvu je med srednješolci v kategoriji TIG dosegel 1. mesto Žan Turner iz TŠC Maribor, v kategoriji REO Andrej Malik iz ŠC Postojna, v kategoriji MAG pa Kristjan Mrzlič iz ŠC Postojna. Med profesionalnimi varilci je v kategoriji TIG 1. mesto dosegel Matej Kožuh in podjetja Preis Sevnica, v kategoriji REO Jožef Piberčnik iz podjetja ADK ter v kategoriji MAG Denis Petrović, prav tako iz podjetja ADK. Mednarodno pa sta bili zastopani samo dve kategoriji, in sicer je v kategoriji TIG prvo mesto dosegel Matej Kožuh, v kategoriji MAG pa Denis Petrović.
Strokovnjaki in sindikalisti so sicer izpostavili alarmantno pomanjkanje varilcev v Sloveniji –več kot 10.000 jih primanjkuje. Zaradi tega številna podjetja posegajo po delavcih iz tujine, kar pa pogosto pomeni slabe pogoje in kršitve delavskih pravic.
Kot je izpostavil doc. dr. Tomaž Vuherer, vodja laboratorija za varjenje Fakultete za strojništvo Maribor, so robotske roke za varjenje odličen pripomoček, brez katerih podjetja s področja varilstva ne bi več zmogla. Sodobna tehnologija v varilstvu pomeni večjo natančnost in varnost. Vse več podjetij torej razvija robotske roke in pametne skenerje, ki varilcem pomagajo, a jih ne nadomeščajo. Kljub avtomatizaciji bodo izkušeni in usposobljeni varilci nepogrešljivi. Sodobna proizvodnja, predvsem v avtomobilski in kovinsko-predelovalni industriji, se zato vse bolj zanaša na povezavo med človekom in tehnologijo.
Po mnenju strokovnjakov mora Slovenija razviti lasten sistem izobraževanja in kadrovanja, ki bo mladim ponudil dostojne pogoje, dobre plače in dolgoročno kariero. Poklic varilca je in ostaja eden ključnih za industrijski razvoj ter je eden tistih, ki bodo v prihodnje še posebej iskani. Sodelovanje z gospodarstvom, sindikati in izobraževalnimi ustanovami, ob podpori države in zakonodaje, je nujno. Le tako bo poklic varilca dobil nazaj svojo veljavo in mlade ponovno pritegnil s perspektivo, znanjem in dostojanstvom.
Služba za marketing in PR Celjskega sejma
