KAKO SI ZAGOTOVITI HRANO ZA DANES IN PRIHODNOST? PREHRANSKA (NE)VARNOST? PREHRANSKA VARNOST NA NIVOJU DRŽAVE, GOSPODINJSTVA IN LOKALNE SKUPNOSTI JE LAHKO SAMOOSKRBA DEL REŠITVE?
V iskanju odgovorov, ali smo lahko prehransko varni za prihodnost v primeru nepredvidenih razmer na trgu in dokaj verjetnem pomanjkanju semen, živil, krmil za živali in hrane, zagotovil o brezskrbni prihodnosti ni bilo. Koliko odstotkov smo lahko v primerih motenj na trgu – brez uvoza samooskrbni – podatki o tem ne obstajajo. Prikazane dobre prakse na posvetu, ki samooskrbo in oskrbo na lokalni skupnosti in na ravni gospodinjstva udejanjajo v praksi, navdihujejo. Birokracija in neupoštevanje realnih dejstev in potreb ter pobud ljudi iz terena, nerealna projekcija svetovnih razmer in ne – ukrepanje v prid večje prehranske varnosti, preveč birokracije in prednostno umeščanje multinacionalk pred slovenskimi interesi ovirajo našo prehransko varnost, je ugotovitev posveta.
Kako naprej? V pozdravnem nagovoru je Nina Ermenc Pangerl predstavila prizadevanja Celjskega sejma, da se rešitve in ozaveščanje o prehranski varnosti čim bolj predstavijo čim širšemu krogu ljudi, za kar je sejem izvrstna priložnost. Podpirajo tovrstne aktivnosti.
Kot je povedala Irena Rotar, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, je potrebno v Sloveniji čimprej ukrepati glede prehranske varnosti. Pretirana odvisnost od uvoza hrane in dobrin ni dobra popotnica za prilagoditev na sedanje in pričakovane razmere. Ali bodo tuje korporacije v primeru pomanjkanja živil najprej oskrbele nemški, avstrijski trg ali trge večjih držav ali slovenski trg ? Ali bo nova skupna evropska politika res poskrbela za več slovenske hrane in večjo samooskrbo s sonaravno pridelano ali s hidroponsko pridelano hrano? Ali bodo ljudje in kokoši bolj zdravi in bolj samooskrbni zaradi registracije kokoši na domačih dvoriščih? Ali bo Slovenija bolj prehransko varna in bo pridelala več zaradi programa Sopotnik, ki 24 ur na dan snema vse, tudi kmetijske površine – tudi kaj raste na vsakem m2 površin in koliko cm je zrastla hrana ali žito, fotografije o posevkih pa morajo na zahtevo Agencije za kmetijske trge še dodatno pošiljati kmetje in kmetijski svetovalci, če želijo uveljavljati subvencije; ukrep je letos informacijski, drugo leto obvezen. Ali gre pri tem ukrepu za upravičenost do subvencij in lažje življenje kmetov, večjo prehransko varnost ali za nadzor nad pridelavo hrane? Je kmet sploh še svoboden?
Zgodovina nas uči, da so k sreči Slovenci vedno našli pot. Ocenjuje se, da je v Sloveniji na lokalni ravni več deset skupin in gibanj, društev in neformalnih združenj, ki jim je mar za samooskrbo, za zdrav način življenja, za vrednote in medsebojno pomoč. Kaj pa bo v primeru redukcij elektrike ali izpada internet sistema, ko ne bo mogoče nič kupiti? Se bomo zbirali pred 1500 gasilskimi domovi po Sloveniji ter izmenjavali hrano in dobrine?
Ali bo prehransko varnost zagotovila država ali se bo moralo ljudstvo organizirati samo? Vprašanje je. kako bi zmogla Civilna zaščita dolgotrajno poskrbeti za vse potrebe ljudi v primeru nepredvidenih razmer.
Mateja Rotar, Oskrbimo Slovenijo- štafeta semena, pa je poudarila pomen semen in dosedanje aktivnosti gibanja za samooskrbo v združenju Ekoci in partnerjev ter izpostavila pomen samooskrbe ter nujnost zagotavljanja možnosti za prehransko varnost in trajnostno prihodnost.
Foto arhiv Ekoci: Nina Ermenc Pangerl, Celjski sejem; Mateja Rotar, Oskrbimo Slovenijo Štafeta semen, Ekoci.
Gostje posveta: Sanja Lončar, Samooskrbni net; Irena Rotar, Ekoci – .eko civilna iniciativa Slovenije; Joži Cvelbar, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano; Boštjan Noč, Čebelarska zveza Slovenije; Stojan Praprotnik. Razvojna agencija Savinja; Marjan Kogelnik, Oskrbovalnica-posvoji kmeta.
Gostje posveta, Joži Cvelbar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izpostavila sprejetje skupne kmetijske politike ter predstavila nekatere ukrepe za zagotavljanje prehranske varnosti. Iz povedanega ni bilo razvidno, da bi ukrepi povečevali večjo preskrbljenost s hrano. Boštjan Noč, Čebelarska zveza Slovenije je poudaril pomen čebel in opraševalcev in samooskrbe in ocenil, da iimamo premalo ambicioznih ciljev in birokracije, da bi imela Slovenija res večjo prehransko varnost.
Stojan Praprotnik, Razvojna agencija Savinja je predstavil dobre prakse v lokalnem okolju opozoril na velikokrat premajhno fleksibilnost administracije tudi pri črpanju evropskih sredstev ter podal predlog za Slovenijo eko regijo Evrope.
Sanja Lončar, Samooskrbni.net pa je predstavila moč povezane skupnosti v njihovem društvu. Več 100 ljudi v Sloveniji, ki se tedensko druži, skrbijo za prenos znanja in izkušenj, sadijo sejejo, pobirajo in shranjujejo pridelke. Skupaj skrbijo za kokoši. Izpostavila je pomen sodelovanja z državo, ki naj čimprej izpostavi ukrepe in zakonodajo za povečanje samooskrbe, za pospeševanje sonaravno pridelane hrane, ohrani svobodno pridelavo hrane in omogoča življenje tudi v so- bivanjskih skupnostih ter se pripravi na nepredvidene, a predvidljive razmere.
Marjan Kogelnik, Oskrbovalnica, Posvojimo kmeta, je predstavil Oskrbovalnico posvoji kmeta, nabavo živil direktno od kmeta do potrošnika, ki zagotavlja uporabnikom zagotovitev večjo prehranske varnosti pri izbranem kmetu tudi v času nepredvidenih razmer.
Aktivni so bili tudi somišljeniki in udeleženci posveta – želijo ukrepe za več slovenske hrane v šolah vrtcih, ukrepe, ki vzpodbujajo zagotovitev slovenske hrane, od semena do krožnika, manj birokracije in zagotavljanje in pravice do svobodne pridelave hrane ob sočasni skrbi z trajnostno prihodnost. Želijo tudi da država čimprej pristopi k splošnemu izobraževanju ljudi – Nič nas ne sme presenetiti, bodimo pristavljeni in tako z konkretnim dejanji poskrbeti za svojo in tujo varnost, poučiti ljudi glede prehranske varnosti, nudenja pomoči drugim ob morebitnih nesrečah ter zagotavljanj varnosti.
Sklepi posveta: Iz posveta bodo podana vprašanja udeležencev in somišljenikov ter konkretni predlogi za povečanje prehranske varnosti. Zahteva iz posveta je tudi, da država poskrbi z zalogo semen v državnih rezervah in zadostno založenost s hrano za ljudi in krmili za živali.
Foto arhiv Ekoci. Del udeležencev posveta, ki so bili zelo aktivni. Sprejeli so sklepe posveta in podali mnogo vprašanj in pobud, ki jih bodo organizatorji posredovali na ministrstvo in odločevalcem ter naprednim medijem. Navdihujoč in razmišljajoč je del govora udeleženca posveta: » Če zmorem tudi jaz, slep in na vozičku nekaj pridelati za samooskrbo, kaj vse bi še lahko naredili vi, ki ste zdravi in umni ljudje? » Ali bomo dopuščali nadaljnji proces vzgoje ne-umnih otrok in državljanov, ki ne bodo znali poskrbeti niti zase? Prizadevanja za samooskrbo so potrebna vse od vrtca, šole, gospodinjstva in naprej. Od odločevalcev pa je potrebno zahtevati, da nam zagotovijo pogoje do prehranske varnosti, čistega zraka, vode. energije in okolja ter svobode.
POVZETEK POSVETA
——————————
Joži Cvelbar, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrana za kmetijstvo je podala podatke o ukrepih skupne kmetijske politike. Zagotovitev, da bomo zaradi nje v Sloveniji bolj prehransko varni ni bilo ugotoviti. Kljub naprej poslanim vprašanjem na Ministrstvo ni bil podan noben podatek na naslednja vprašanja: koliko % smo res samooskrbni na področju samooskrbe s perutnino, jajci, govedino, mlekom – če izvzamejo uvoz hrane za krmljenje živali, semen in mladih živali za nadaljnjo vzrejo?
Koliko slovenskega žita je odkupilo letos država? Za koliko mesecev imamo žitaric v državnih rezervah? In iz katerih držav poteka uvoz.. Samooskrba na domačijah in vrtičkih. Kokoši. Nerealna je bila tudi uveljavitev zakonodaje, ki omogoča veterinarjem UHVR, da hodijo po domačijah in popisuje kokoši , čeprav EU uredba od obvezni registraciji kokoši še ni bila sprejeta in implementirana v Sloveniji? Koliko % samooskrbe naj bi po oceni MKGP pokrivala samooskrba z jajci na domačijah – torej pri neregistriranim nekmetih?
Ali je za zagotavljanje večje prehranske varnosti prevideno tudi lažji odkup hrane vrtičkarjev in znižanje praga za definicijo kmetije znižana. Kakšna Je ocena MKGP koliko % dosega vrtičkarska samooskrba z zelenjavo v Sloveniji? Brez semen ni hrane. Ali bodo za drugo leto zagotovljena semena za setev , bodo semena tudi v državnih rezervah in kaj bo ministrstvo naredilo, da bo čim več slovenskih semen iz genske banke žlahtnjeno in dostopno kmetovalcem za trg? Ohranjanje slovenskih kmetij in podeželja ločitev kmetijstva na intenzivno in sonaravno .Vzpodbujanje lokalnih skupnosti za prehransko varnost na nivoju lokalne skupnosti v času morebitnih izrednih razmer. Kakšni ukrepi so predvideni za vzpodbujanje sonaravnega kmetijstva –ohranitveno ekološko, biodoinamično in permakulturno ter zaščito in odkup kmetij, ki bi zaradi poslabšanih razmer propadle? Ali bodo intenzivni kmetje dobili subvencije vezano na kg prodane hrane? Kolikšne kvote pridelane hrane so na ravni EU dovoljene za posamezne vrste pridelkov v Sloveniji? Kako bi zagotavljal prehranska varnost v primeru, da se uvoz hrane popolnoma ustavi? Ali boste vzpodbujali kmete da se povežejo v agrarne in strojne krožke in si tako znižajo vhodne stroške pridelave? Ali boste vzpostavili enotno spletno mesto, kjer bodo objavljeni vsi rezultati izvedbenih projektov in bo znanje na voljo tudi drugi zainteresirani javnosti’? Kako napredujete z ukrepi tudi za pridobitev novih znanj za prilagoditev rastlin in način pridelave v času podnebnih sprememb .Kaj menite o pobudi , da bi se Ministrstvo prizadevalo razglasiti Slovenijo za eko cono – regijo Evrope in tako ustvarilo platformo za višje odkupne cene in povečanje samooskrbe s čaji In zelišči, ki bi lahko bila tudi čudovita poslovna in tržna niša? Zakaj ministrstvo ne uvede višjih subvencij za semenarstvo , kljub odkupljenim semenarskem centru v Ptuju ni strategije kako n kje bodo Slovenci lahko kako kupili več slovenskih semen prilagojenih našemu okolju. Zahteva iz posveta je, da država poskrbi z zalogo semen v državnih rezervah. Joži Cvelbar je zagotovila, da si bo prizadevala, za podane odgovore na poslane pobude.
Boštjan Noč, Čebelarska Zveza Slovenije, je predstavil pomen Svetovnega dneva čebel. in kaj je to pomenilo za razvoj čebelarske panoge, za naravo za kmetijstvo Sedaj se že kar 80% medu proda direktno pri čebelarjih, ker je kupec spoznal kakovost in poreklo. Poudaril je pomen slovenske hrane in prizadevanja, a bi se več slovenske hrane lažje dostavilo v javne ustanove kot sedaj, ko je kriterij samo najnižja cena. Predstavil je pomen shem kakovosti in vzroke zakaj se več ljudi ne odloča za nakup slovenske hrane. Vzpodbude v ohranitveno sonaravno pridelavo hrane bi morale postati stalnica za prilagoditev na podnebne spremembe, ki bo omogočala tudi prehransko varnost v prihodnost. Birokracije in neupoštevanje realnih dejstev, okorela birokracija, pomanjkanje zavedanja , da je potrebno sprejeti dejstva in da je potrebno hitro ukrepanje. Napačne in prepočasne odločitve lahko prinesejo dolgoročne posledice za biodiverziteto, za čebele ter ljudi ter prehransko – ne varnost. Trditve je podkrepil s konkretnimi primer, kako je potrebno slovensko kmetijstvo in gospodarstvo postaviti pred odprti svetovni trg n zaščititi nacionalne interese Slovenije ter ščititi in razvijati slovenske panoge.
Stojan Praprotnik Razvojna agencija Slovenije , ki je je poznana kot zelo inovativna agencija, ki na svojem področju vključuje v LAS in ostale projekte vedno tudi skrbi za okolje in samooskrbo Predstavil je učinkovite projekte, ki so bili izvedene na nivoju občin Spodnje Savinjska doline za večjo samooskrbo prebivalcev spodnje Savinjske doline: mlekomati, tržnice, Center za vzpodbujanje sonaravnega vrtnarjenja.. Birokratske ovire, nezadostna fleksibilnost pri investicijah slovenske in evropske birokracije pri črpanju evropskih sredstev je velikokrat ovira, da na terenu ni še več učinkov.Podal je mnenje, da bi lahko Slovenija veliko pridobila na področju višjih cen sonaravno pridelane hrane, turizma, razvoja gospodarskih in turističnih dejavnosti. če bi si prizadevala Slovenijo razglasiti za eko cono – eko regijo , eko cono Evrope, saj imamo cca 60 odstotkov gozdov, skoraj dve tretjini ozemlja Natura parkov, skoraj 60 odstokov prebivalcev živi na podeželju. Potrebno se je osredotočiti na tisto kar že imamo. okrepiti podeželje, razviti močno lokalno skupnost, sonaravno pridelavo zelišč, okrepiti pospešen razvoj storitev kar bo v času spremenjenih gospodarskih razmer v ukrepih reindustralizacije še kako pomembno..
Sanja Lončar, Samooskrbni, net, je poudarila moč povezane skupnosti in njihovega društva. Predstavila je kaj vse zmore narediti več sto ljudi s konkretnimi dejanji na področju samooskrbe na sonaraven način. Člani društva na svojem in skupnostnih ter učnih vrtovih ,sadijo, izmenjujejo znanje, sadike, semena, pridelujejo, shranjujejo pridelke. Na sonaraven način pridelajo cca 4 kg hrane na m2. Izkoristijo moč skupnostnih nabav in se aktivirajo vsak teden s konkretnimi dejanji. Tedensko poteka tudi izobraževanje preko zooma. Skupnostno skrbijo tudi za kokosi, kjer vsak teden za kokosi skrbi druga družina. Kokoši poskrbijo za uničevanje insektov, dajejo gnoj za pridelavo zelenjave, poskrbijo za samooskrbo z jajci in zmanjšujejo odpadke. Sedaj je že skoraj 50 lokalnih odborov po celi Sloveniji, ki vztrajno rastejo.
Za večjo prehransko varnost je potrebno poskrbeti tudi tako, da odločevalcem prenesemo svoje zahteve in podamo predloge, da bodo s prejeli zakonodajo in ukrepe za zagotavljanje prehranske varnosti,tudi primeru nepredvidljive prihodnosti, ureditev področja sobivanja in oživitve podeželja in zagotavljanja pogojev za osnovne dobrine: čisti zrak, vodo in ohranjanje kmetijske zemlje energijo in zagotavljanje trajnostne in varne prihodnosti tudi v času nepredvidenih, a zelo verjetnih razmer, je poudarila Lončarjeva.
Marjan Kogelnik je pobudnik ideje Oskrbovalnice – Posvoji kmeta. Predstavil je aktivnost , kako poteka direktno naročanje od kmeta do potrošnika. Zainteresiranih je čedalje več Potrebno je okrepiti direktne dobave do bodo kmetje vedeli kaj sejati, kupci pa imeti zagotovljeno dobavo živil.
Udeleženci posveta in gostje so odšli iz posveta še na razstavni prostor, kjer so bile prikazane dobre prakse od semena do krožnika, priročniki in način delovanja Samooskrbni. net, Priročnik za preživetje, Izmenjevalnica semen. Prikazane so bile tudi dobre rešitev projekta v projektu EKO MALE in Zelpod ter bioplastike v v projektu Life Biothop vodilnega partnerja IHPS
Celoten posnetek posveta bo objavljen na spletni strani www.ekoci.si;
Prihodnost soustvarjamo skupaj. Vsako dejanje šteje.
Za Ekoci, partnerje in somišljenike – Irena Rotar
