Zelišča postajajo sestavni del pomoči pri sonaravnih načinih pridelave hrane, ki se ga v času podnebnih sprememb čedalje bolj zavedamo. Pomagajo tudi pri zagotavljanju kvalitetne paše za čebele in opraševalce revitalizirajo okolje. Zeliščarstvo je lahko čudovita priložnost za male kmetije ter perspektivna panoga Slovenije, ki bi lahko postala eko vrt Evrope na tem področju.
V sklopu sejma Green Vita, je Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije na prvi sejemski dan organizirala zanimiv posvet na temo slovenskih čajev in zelišč. Okroglo mizo je vodila predstavnica Ekoci Irena Rotar, v pogovoru pa so sodelovali še državni sekretar mag. Aleš Irgolič iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag . Nataša Ferant iz IHPS Žalec, Tatjana Buzeti, ustanoviteljica Vidovega brejga in Milan Kalan, Zeliščna zadruga v ustanavljanju. Skupaj so iskali odgovore na vprašanja kako nadgraditi prepoznavnost naših čudovitih potencialov zdravilnih zelišč na nivoju države in stroke in kako s čaji poskrbeti za lastno samooskrbo ter trženje v širšem prostoru.
Sogovorniki so podajali izhodišča kako nadgraditi kvalitetno slovensko zeliščarstvo in ga dvigniti iz nivoja samooskrbe na način, da bomo v slovenskih lokalih, domovih, vrtcih in bolnicah pili kvaliteten slovenski čaj ter si z inovativnim izdelki iz zelišč krepili zdravje in uživali v kulinaričnih specialitetah. Državni sekretar mag. Aleš Irgolič je pozdravil prizadevanja Ekoci in somišljenikov za pobudo kako povečati potrošnjo slovenskih čajev ter podal povzetek dosedanjih ukrepov za vzpodbujanje zeliščarstva in izhodišča za nadgradnjo panoge.
Irena Rotar je poudarila veliko dobrih zeliščarskih praks širom Slovenije, ki pa so glede trženja razdrobljene in povezane z velikimi stroški nabiranja, sušenja, pakiranja in izdelave hidratov. Omenila je, da je prišel čas, ko potrebujemo krovno pomoč MKGP, da se v osnovi ločijo ukrepi in vzpodbude za intenzivno kmetijstvo, ki potrebuje velike vhodne stroške mineralnih gnojil, semen in FFS in tekmuje na svetovnem trgu z nizkimi cenami pridelkov. Na drugi strani pa pri pridelavi hrane uporablja tudi potencial zdravilnih rastlin in zelišč ter je lahko čudovita poslovna priložnost za oživljanje podeželja in zahteva manj vhodnih stroškov. Da bi stvar zaživela je predlagala podala pobudo da MKGP in Slovenija razglasita Slovenijo za eko vrt Evrope. Ta bi zagotavljal višje odkupne in prodajne cene in celostni pristop k zdravju, prehrani in turizmu, ter bi po vzoru razglasitve Svetovnega dneva čebel omogočila razvoj nove zeliščarske panoge. Pri Ekoci menijo, da je sedaj čas za spremembe, ki jih zmorejo narediti zavzeti ljudje.
Mag . Nataša Ferant je poudarila, da se IHPS ukvarja z zdravilnimi in aromatičnimi rastlinami in zelišči že od leta 1976. Njihov glavni namen je raziskovalno, strokovno, svetovalno in izobraževalno delo. Povedala je, da je glavni objekt IHPS Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin, v katerem imajo zbranih preko 200 različnih vrst zelišč s celega sveta, ki jih proučujejo kako rastejo v naših razmerah. Glavni pridelek tega vrta je seme, ki ga uporabljajo za vzgojo eko sadik, ki so na voljo za prodajo. Določene rastline, ki so pred desetletji prišle v njihov vrt so se adaptirale na naše okolje in uspešno rastejo.V vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin vzgajajo sadike, ki jih praktično ne najdete v vrtnarijah npr. ajbiš, baldrijan, ožepek, rman, kolmež … Mag. Ferant je še dejala, da bi morali organizirati odkup potencialnih pridelovalcev zelišč in tudi sistem javnih naročil.
Mag. Tatjana Buzeti je poudarila pomen pridelave zelišč na ekoloških kmetijah v luči izboljšane ekonomike na kmetiji ter medsebojnega povezovanja s ciljem lažjega trženja in izboljšane strokovne neučinkovitosti pri predelavi zelišč. Izkušnje Vidovega Brejga pa kažejo, da je zeliščarstvo mogoče učinkovito razviti v inovativne turistične produkte in izdelke iz zelišč, z višjo dodano vrednostjo, na osnovi trajnostnih konceptov, ki ohranjajo naravno okolje in kulturno dediščino.
Milan Kalan je povedal: »Slovenija je dežela z bogato zeliščarsko tradicijo. Na malem področju pet samostanov in v vseh veliko poznavanje zelišč. Med njimi še danes trije živeči. Slovenija ima raznolike pedoklimatske pogoje za pridelavo zdravilnih zelišč. Tudi tukaj imamo na malem področju, kot nikjer v svetu, alpske, panonske, sredozemske in celinske pogoje, kateri omogočajo raznoliko pridelavo zdravilnih rastlin. V naši bogati naravni dediščini imamo možnost še vedno iz narave pridobiti prenekatera semena zdravilnih zelišč. Kljub vsemu je žal še vedno 100% zelišč na trgovskih policah iz uvoza.« Kot vzroke za to pa je naštel geografsko razgibanost naše pokrajine ter majhnost in razdrobljenost kmetij v Sloveniji, ki ne omogočajo masovne pridelave nobenega kmetijskega pridelka vključno z zelišči. »Spričo vsega ne moremo z nizko ceno konkurirati svetovnim pridelovalcem zelišč, lahko pa s kakovostjo, raznolikostjo in dodano vrednostjo ustvarimo to razliko,« je še povedal in dodal: »Potrebno bi bilo najti način nadgradnje blagovne znamke, ki bi lahko našo kakovost zelišč še povzdignila. Prepričan sem, da se bomo morali oboji, tako potrošniki kot pridelovalci začeti zavedati kaj izgubljamo s tem, ko pojemo čaj iz nekakovostnih zelišč sveta, domača zemlja se pa zarašča z nepovezanimi kmetijskimi dejavnostmi.«
Irena Rotar je še poudarila, da bodo poslali iz posveta obravnavane predloge in pobude ter se še naprej prizadevali za razvoj panoge zeliščarstva za priložnost Slovenije kot Eko vrta Evrope.
Na koncu smo prosili državnega sekretarja mag. Aleša Irgoliča za izjavo o današnjem posvetu in ozaveščanju ljudi o podobnih problematikah na sejmih, kot je Green Vita. Povedal je: »Danes je potekal en tak zanimiv posvet na temo pridelave zelišč. Slovenija ima možnost pridelave zelišč, imamo ogromno majhnih kmetij, ki lahko v tem vidijo svojo priložnost. In tukaj, danes kot sem slišal so bila dane nove pobude. Mi na ministrstvu jih bomo proučili in zagotovo je to ena od priložnosti manjših kmetij, da najdejo svojo poslovno priložnost pozitivnega prihodka, kot tudi vplivanja na boljše zdravje ljudi v Sloveniji.« Dodal je še: »Predstavljanje problemov je ključnega pomena, kajti tisti, ki smo tam na ministrstvu, ne moremo narediti nič, če ne poslušamo okolice. Sejmi v Sloveniji so ključni za takšne stvari. Tu pride veliko ljudi, ki se poslušajo in slišijo, in to je ključno.«
