Pomlad je končno prispela tudi na celjsko sejmišče. Z današnjim dnem so se v Celju začeli Pomladni sejmi: Green Vita, Festival kave Slovenija in Kulinart, ki prinašajo sproščeno pomladno vzdušje in dogajanje. Znotraj dveh dvoran se predstavljajo razstavljavci iz področij zdravega življenja in samooskrbe, alternativne medicine, vrtnarstva, zdrave prehrane, sveta kave, kulinarike in še kaj.
Poleg širokega razstavnega programa pa je na sejmih poskrbljeno tudi za bogat spremljajoči program. Petkov sejemski dan smo namenili starejšim ter za njih pripravili različna predavanja na temo staranja in zdravega življenja v tretjem življenjskem obdobju.
Srebrna nit – Združenje za dostojno starost je organiziralo predavanje z naslovom ‘Več obrazov starajoče se družbe’. Voditeljica dogodka dr. Marina Tavčar Krajnc se je pogovarjala z Alenko Čurin Janžekovič o njenem življenju ki ga je opisala v knjigi Sam bog naj jo bere, in o njeni odločitvi, da si bo sama izbrala, kdaj in kako se bo zaključilo njeno življenje. Slovenija je go. Čurin Janžekovič, upokojeno ravnateljico in učiteljico, spoznala preko odprtega pisma, ki ga je naslovila na zdravnike, javnost in odločevalce. Zaradi svoje bolezni, bolečine in upanja, da bi bila smrt dostojna za vse, jih je zaprosila, da tudi v slovenski družbi razmislimo o evtanaziji ter jo uredimo s sprejetjem posebnega zakona, podobno kot so to že naredili v nekaj evropskih državah. O tem je spregovorila tudi na dogodku. Najprej je s poslušalci obujala ljubke spomine na njene začetke kot učiteljica glasbe, kjer je dejala: »Največ ti dajo otroci. Dokler si z njimi, nisi star, te nič ne boli, tudi če te boli. Z njimi se da odlično pogovarjati, če jim dovoliš v svoj osebni prostor. Krasno je bilo moje delo na področju glasbe, torej zborov in glasbenega pouka v razredu.« Pogovor sta nato z dr. Tavčar Krajnc zapeljali na temo o njeni bolezni in strahu, ki ga takšna diagnoza prinese s seboj. Ga. Čurin Janžekovič pa se ne boji smrti, vendar se boji bolečine, dolgotrajnega vegetiranja na bolniški postelji, odvisnosti od pomoči drugih … Zato se je tudi odločila, da bo poskrbela za človeku dostojanstveno slovo – evtanazijo v Švici. Verjame pa, da bi vsak človek moral imeti možnost izbire, zato si želi, da bi se takšen zakon uveljavil tudi v Sloveniji.
Njeno mišljenje pa podpirata tudi dr. Igor Pribac in dr. Andrej Pleterski, ki je Alenkino knjigo opisal kot: »Izjemna prvoosebna pripoved o tem, zakaj se nekdo, ki je preživel sanjsko otroštvo, se izpolnil poklicno in zasebno ter živi v ljubečem okolju, odloči z vsem zdravim razumom za dostojanstven konec življenja s samousmrtitvijo.« Skupaj z dr. Pribacem sta predstavila osnutek Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zakon bi omogočal možnost uveljavitve samostojne, avtonomne odločitve trpeče bolne osebe, da zaprosi za pomoč pri končanju življenja.
Za starejše obiskovalce sejma je tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje v Celju organizirala predavanje z naslovom ‘Starajoča se družba – breme ali priložnost?’, katerega je vodil Kristian Koželj. Predstavil je pozitivno in negativno plat staranja družbe. Pravi, da so negativne posledice, ki nas čakajo ob povečanem staranju družbe, povečanje izdatkov za pokojnine in zdravstvo, povečana incidenca starostno pogojenih bolezni, nižanje kupne moči starostnikov, socialna izključenost ter medsebojno vplivanje in potenciranje negativnih posledic. Med njenimi prednostnimi pa je omenil izkušnje, ki jih prinašajo starejši in njihov potencial za prostovoljstvo. Kot glavni ključ za starejšo generacijo pa je predstavil njihovo vključenost v družbo in jih pozval, da čimbolj sodelujejo v družbenih aktivnostih in se ponudijo za prostovoljno delo, če jim finančno stanje to omogoča. Zelo zanimivo in poučno predavanje je zaključil z mislijo: »Spoštujmo starost, ker je to prihodnost nas vseh.«
