SZJ IZ POSVETA ALI BOMO V PRIHODNOSTI JEDLI GENSKO SPREMENJENO ALI SONARAVNO PRIDELANO HRANO?
Celje 15.3 2024
Na Celjskem sejmu Altermed & Flora je bil organiziran zanimiv posvet:« Ali bomo v prihodnje jedli gensko spremenjeno hrano ali sonaravno pridelano hrano?« Vabljeni gostje odločevalcev politike, stroke in prikazi dobrih praks ter polna dvorana udeležencev je vzpodbuda k resnemu razmisleku in odločnim ukrepom o prihodnji prehranski varnosti. V času spremenjenih geopolitičnih razmer in novih tehnik tudi umetno pridelane hrane. Vprašanja in pobude so postavili tudi obiskovalci, podkrepili s podpisi, njihove pobude in pa so se zbirale ves čas sejma na razstavnem prostoru Ekoci. Podeljena so bile tudi zahvale in priznanja sodelujočim v vseslovenskemu gibanju za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen Oskrbimo Slovenij – Štafeta semen.
Iz posveta prihaja nedvoumno sporočilo odločevalcem, da si ljudje želijo transparentnega načina označevanja hrane vse od semena do končnega izdelka z razpoznavno označbo na deklaracijah, da bo kupec sploh vedel kaj kupuje in lahko primerja tudi cene; na kakšnih način je bila hrana pridelana: v zemlji / konvencionalno ali sonaravno – ekološko biodinanamično ali permakulturno) ali v vodi (hidroponika, akvaponika, airponika) ali z umetno pridelavo hrane: umetno laboratorijsko pridelano meso, med, ter vzgoja čričkov, mokarjev ipd… Želijo, da se vsa hrana ki ni pridelana v zemlji prodaja v ločenih trgovinah ali na posebnih oddelkih. Najti je potrebni način ponudbe slovenske hrane in proizvodov – morda tudi preko nove slovenske verige od kmeta preko zadrug do kupca z oznako Kupujmo slovensko, da bo kupec, ki se želi oskrbeti s slovensko hrano točno vedel, kje lahko najde izključno slovensko hrano.
Foto Probakster: Častni gostje posveta.: Sanja Lončar, Samooskrbni.net, preds., Irena Rotar Združenje Ekoci, preds. državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, dir-Andrej Simončič, dir Kmetijskega instituta Slovenija, dr. Martina Bavec Fakulteta za kmetijsko in biosistemske vede Maribor in dr. Maja Kolar, semenjalnica
Udeleženci so bili veseli stališča častne gostje Eve Knez, državne sekretarke iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je poudarila, da bo vlada RS pri odločitvi o novih genomskih tehnikah in patentiranju semen ter gozdnih sortimentov, ki se pripravlja za sprejetje na ravni EU uporabila previdnostne načelo.
Tudi udeleženci želijo, da se morebitna sprejeta Uredba a novih genomskih tehnikah pridelave rastlin v Sloveniji ne uvede sploh ne direktno v naravo, dokler se ne izvedejo poizkusi v daljšem časovnem obdobju kaj pomenijo takšne rastline za zdravje čebel in opraševalce, kaj za zdravje in kaj za biotsko pestrost pri nas. Prva tako se naj ne na trgu ne prodaja umetno pridelana hrana, dokler niso raziskani učinki uživanja tako pridelane hrane na zdravje ljudi.
Eva Knez je pojasnila tudi pomen bioregij ter organiziranost in celovit pristop kako najti najboljše možne rešitve za katere si prizadevajo preko strateškega sveta. Podprla ke razmišljanja obiskovalcev o ostalih pobudah, ki jih bodo poslali v preučitev določevalcem iz posveta preučitev za vključitev v zakonodajo: kako do več sonaravno pridelane hrane, tudi v šolah in vrtcih in preko javnih naročil, kako urediti status kmetijstva, kako ohraniti podeželje in tudi male kmetije ter izkoristit potencial naše dežele »eko cone Evrope# povečanjem sonaravno pridelane hrane, ter podpori nišnih panog v kmetijstvu kot so čebelarstvo, zeliščarstvo, semenarstvo, ter o ostalih zbranih pobudah.
dr. Martina Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je predstavila nevarnosti, ki bi jih prinesle implementacija nove zakonodaje o genomski pridelavi rastlin za ekološko kmetijstvo. Poudarile je ukrepe kako doseči zastavljeni cilj ekološke prideva in dobre prakse iz tujine ter pomen ekološke pridelave hrane in trajnostne pristope k varovanju kmetijske zemlje in naravnih virov.
Naklonjenost in prednosti novih tehnologij, ki naj bi pomagale k večji pridelavi hrane z uporab novih genomskim tehnikam pridelave rastlin je predstavil dir. Andrej Simončič, Kmetijski inštitut Slovenije. Pojasnil je nekatere odgovore na zastavljana vprašanja ohranjanja in žlahtnjenja slovenskih semen v slovenski semenski banki in koliko semen se žlahtni v Ptujskem centru, žlahtnjenja semen.. Zaradi pomanjkanja časa na vsa vprašanja ni bilo moč odgovoriti na posvetu, zato bodo odgovorjeno naknadno iz strani njihovih strokovnih služb. Odgovori bodo poslani udeležencem, posveta in objavljeni na spletni strani www. ekoci.si;
Dobre prakse kako slovenska semena že pridelujejo na Gorenjskem in kako o razvoj slovenskega semenarstva podpirajo v Radovljici in okoliške lokalne skupnosti je predstavila dr. Maja Kolar, Semenjalnica in poudarila pomen sonaravne biodnamične pridelave ter celostni pristop.
Kaj bi prinesla implementacija zakonodaje patentiranja semen, uvedba novih genomskih tehnik je predstavila Sanja Lončar, Samooskrbni.net. Poudarila je pomen ozaveščanja ljudi, in predstavila dobre prakse vrtičkarstva, semenarstva, pridelava sadik za samooskrbo posredovanja znanja in povečanje samooskrbe na ravni gospodinjstva, ki ga uspešno izvajajo v društvu in s povezanimi partnerji.
Irena Rotar, Združenje Ekoci, eko civilna iniciativa Slovenije je moderirala posvet in poudarila pomen dejanj vsakega posameznika v sedanjosti na prehransko varnost in trajnostno prihodnost. Pritisk kapitala tudi na naravne vire, kmetijsko zemljo, velikokrat zmanjšuje vrednote poštenja in odgovornosti do ljudi in narave brez, da bi bile vnaprej preučene posledice za varnost zdravja ljudi, živali in pred posegi v naravo. Tudi kot povezani posamezniki lahko veliko naredimo z aktivnim državljanstvom tako, da se vključimo v aktualno vprašanja in s pozitivnimi pristopom podajamo pobude oblastnikom kakšne ukrepe želimo za sedanjost in prihodnost.
Kako zavzeti ljudje že od leta 2012 dalje vsako leto znava delujejo v praksi je vidna tudi iz vseslovenskega gibana gibanja za povečanja samooskrbe in ohranjanja slovenskih Oskrbimo Slovenijo – štafeta, katere pobudnik so Ekoci. V tem času je postalo vrtičkarje moderno, posejanih je bilo na tisoče semen, v zadnjem času tudi s semenskimi kroglicami, uspelo se je ohraniti nekaj semen starih sort semen na način nadaljevanje tradicije prednikov. Izmenjevalnice semen in znanja po mnogih krajih po Sloveniji, nastajajo knjižnice semen . Čedalje več naprednih ljudi si želi ukrepov za trajnostno prihodnost in so se pripravljeni aktivno vključiti v soustvarjanje trajnostne prihodnosti.
Na celjskem sejmu je bila v sklopu sejma organizirana tudi največja vseslovenska Izmenjevalnica semen udeležencem, ki so že izvedli aktivnosti do marca 2024. Zahvala in priznanja so prejeli: dr .Martina Bavec, za prizadevanja za ekološko kmetijstvo v Sloveniji, Čebelarska zveza Slovenije za aktivnost posejmo 100.000 semenskih kroglic, Vrtec Slovenska Bistrica za prizadevanja prenosa znanj ohranjanja slovenskih semen,
samooskrbe in trajnostne prihodnosti . Center za varstvo in delo Golovec Celje , ga. Mojca Murko za aktivnosti ohranjanja slovenskih semen in trajnostne prihodnosti, Center za varstvo in delo Golovec ga. Mateja Brinovec za aktivnosti ohranjanja slovenskih semen in trajnostne prihodnosti, . Društvo gospodinj Spuhlja , Za aktivnosti Izmenjavalnice in ohranjanja slovenskih semen g. Slavko Turšič za biodinamični sadjarski koledar in ohranjanje starih sadnih vrst. Priznanja so prejeli OŠ Artiče ga. Natalija Vahčič Za prenos znanj in aktivnosti: « Od semena do semena.« Za izvedene aktivnosti ohranjanja slovenskih semen in samooskrbe sonaravne pridelave in trajnostne prihodnosti , Društvo gospodinj Spuhlja, ga. Suzana Čeh Društvo gospodinj Spuhlja dr. Nataša Belšak Šel , Vrtec “Otona Župančiča ” Slovenska Bistrica ga. Klavdija Čoh, Vrtec “Otona Zupančiča ” Slovenska Bistrica, ga. Leonida Lipovšek , V ga. Nina Borko Bezjak,in ga. Judita Kamenšek, Center za varstvo in delo Golovec ga. Ksenja Križnik Krajnc in OŠ Prebold. ga. Marjana Kladnik.
Foto Probakster: Prejemniki priznanj in zahval sveslosejkda gibanja za poevlanej smaooksre in ohranjanja sleovskih semen skupja s častnimi gosti in dela udeležencev posveta.
Zapisala. Irena Rotar, Ekoci
