Dejavnost panoge je bila več kot eno leto (od srede marca 2020 do maja 2021) praktično prepovedana. Naj navedeno, da so v obdobju od 31. 3. 2020 do 1.4. 2021 glede na enako obdobje v letu poprej tri slovenska sejmišča (GR, Celjski in Pomurski sejem) beležila povprečni padec prometa v višini 89,9 odstotka. Podobno se je dogajalo sejemskim organizatorjem, organizatorjem drugih prireditev in podporni dejavnosti, ki skrbi za izdelavo stojnic, osvetlitve, ozvočenja ipd. Ker je dejavnost zahteva specifične kadre, prostore in opremo , smo lahko le delno zmanjševali stroške. Hkrati zaradi negotovosti epidemije in dejstva, da prireditve zahtevajo tudi šest in več mesečno pripravo, nismo mirovali, temveč smo se ves čas pripravljali na prireditve, kar je povzročalo dodatne stroške brez prihodkov. Zato smo podjetja izčrpala vse svoje rezerve in se močno zadolžila.

Pričakujemo, da bo država pomagala v večji meri, kot je to predvideno v PKP 9. Pri ukrepu Enkratni dodatek za turizem naj se ta dodatek oziroma višji dodatek dodeli najbolj prizadetim. To so tista podjetja, ki jim je v obdobju prepovedi delovanja od 31. 3. 2020 do 1. 4. 2021 prihodek padel za najmanj 70 odstotkov glede na enako obdobje leto poprej in ne tako, kot predvideva osnutek PKP 9, ki upošteva predviden padec v koledarskem letu 2021 glede na leto 2019. Upamo namreč, da bomo konec poletja pričeli poslovati, kar pa verjetno pomeni, da leta 2021 ne bomo imeli 70 in več odstotkov letnega padca prometa. Vendar sredstva NUJNO POTREBUJEMO SEDAJ, saj jih potrebujemo tudi kot zagonska sredstva za dejavnost.

Hkrati pričakujemo, da se:

• gornja pomoč v obliki enkratnega dodatka za turizem za najbolj prizadeta podjetja dvigne iz 10 na 25 odstotkov;
• čakanje na delo doma do 30. 9. 2021 naj se podaljša brez omejitve prepovedi opravljanja dejavnosti z odlokom (čez poletje namreč sejemskih in kongresnih prireditev nikoli ni);
• ukrep kritja fiksnih stroškov za najbolj prizadete panoge in podjetjem, ki beležijo visoke padce, naj se podaljša vsaj do 30. 9. 2021, še bolje pa do konca leta, kajti v panogi ni več likvidnih sredstev in tudi ne možnosti za najem novih kreditov;
• podaljša moratorij na vračanje kreditov do konca leta 2021 in zagotovi dostopnost kreditov najbolj prizadetim podjetjem, katerim banke, zaradi slabe bilance 2020 zavračajo vloge;
• pomoč v obliki garancije za povračilo stroškov organizacije dogodkov, ki se ne izvedejo oziroma prepolovijo iz predvidene višine 80 odstotkov, naj se poveča na 100-odstotno kritje dejanskih stroškov, saj podjetja nimajo več denarnih rezerv.

Pri tem pa bi radi opozorili tudi na to, da smo državi predlagali pomoč v obliki zagonskih ukrepov za ponovno izvedbo sejmov in kongresov, in sicer kot podporo razstavljavcem za razstavljanje na sejmih v Sloveniji ter podporo organizatorjem kongresne dejavnosti, vezano na udeleženca kongresa.

Uspešen zagon sejemske in kongresne dejavnosti ne pomeni samo obstoj panoge, ampak v okolju, kjer potekajo, sejmi in kongresi so multiplikacijski učinki tudi 7 kratni (mednarodni podatki UFija). To pa pomeni, da bi panoga vrnila vložena proračunska sredstva v relativno kratkem obdobju.

**
DODATNE INFORMACIJE
Mag. Iztok Bricl, univ. dipl. econ Predsednik ZISS GZS
Zbornica industrije sejmov in srečanj Mail: [email protected]